O prvostopenjskem programu

Trajanje programa: 3 leta
Število ECTS: 180
Strokovni naslov diplomanta/ke: diplomirani psiholog (UN) / diplomirana psihologinja (UN).

Nacionalna akreditacija programa
Študijski program prve stopnje Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2007 potrdila Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Skladnost programa z zahtevami za pridobitev certifikata EuroPsy
Slovenski Nacionalni odbor za podeljevanje certifikata EuroPsy je program 1. stopnje Psihologija Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potrdil kot skladen s standardi za izobraževanje psihologov. Skupaj z zaključenim drugostopenjskim programom psihologije diploma omogoča pridobitev EuroPsy - evropskega certifikata iz psihologije.

Več informacij o certifikatu najdete tukaj. 

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku in brošuri.

Cilji programa

Prvostopenjski študij psihologije:

• opremi študente/ke z osnovnim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih psiholoških disciplin ter sorodnih ved,
• seznani s temeljnimi teorijami, metodami in raziskovalnimi pristopi v psihologiji,
• razvija osnovne psihološke spretnosti in sposobnosti za nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje.

Diplomant/ka prve stopnje je usposobljen/a za opravljanje osnovnih nalog na področju družboslovnega strokovnega dela. Pod ustrezno supervizijo lahko uporablja psihološka spoznanja na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov ter sodeluje z drugimi strokovnjaki/njami. Njegovo/njeno delo temelji na spoznanjih psihološke znanosti, etičnih načelih in osebnostni zrelosti ter je usmerjeno k dobrobiti posameznika, skupin in družbe.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Podrobnejši opis kompetenc najdete v predstavitvenem zborniku.

• analitično in kritično mišljenje, sinteza in predvidevanje rešitev,
• znanstveno mišljenje, uporaba metod in pisanje strokovnih besedil,
• (samo)kritična presoja in refleksija,
• uporaba znanja v praksi,
• informacijska pismenost in uporaba IKT,
• komunikacijske in socialne spretnosti, delo v skupini in mednarodnem okolju,
• sposobnost projektnega dela in vodenja lastnega profesionalnega razvoja,
• samostojnost, samoiniciativnost, sposobnost etične refleksije in zavezanost obče človeškim etičnim načelom.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Podrobnejši opis kompetenc najdete v predstavitvenem zborniku.

• razumevanje splošne strukture psihologije in povezav med njenimi disciplinami,
• obvladanje temeljnih pojmov, raziskovalnih in uporabnih metod na različnih področjih psihologije,
• znanje zgodovine in temeljnih teorij psihologije,
• sposobnost samostojnega branja in razumevanja psihološke literature,
• sposobnost reševanja konkretnih psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov,
• poznavanje osnov psihološkega merjenja, diagnostike in svetovanja,
• uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metod,
• razumevanje osnovne statistike in raziskovalnega dela v družboslovju,
• socialne kompetence za delo v različnih družbenih praksah (v družbi in za družbo),
• občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov ter razumevanje individualnih, skupinskih in kulturnih razlik,
• zavezanost psihološki poklicni etiki.

V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vpiše se lahko tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.

Vse/i kandidatke/i morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Predvideno število vpisnih mest je 90 za redni študij. Izrednega študija ne izvajamo. Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine določi vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis v naslednjem študijskem letu.

Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati/ke izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).

Filozofska fakulteta kandidatkam/om lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

• upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
• ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
• ocenjuje znanje, ki si ga je študent/ka pridobil/a s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem,
• upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). 

Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentk/ov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentkini/ovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent/ka opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT (54 od 60 KT), predpisanih s predmetnikom. 

Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent/ka opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT (54 od 60 KT), predpisanih s predmetnikom 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT. 

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študenti/ke, ki so opravili 85 odstotkov (51 KT) obveznosti 2. letnika. O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. 

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent/ka, ki ni opravil/a vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika prvostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent/ka želi ponavljati, v skupnem obsegu 50 % (30 KT) skupnega števila KT za ta letnik.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent/ka opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT. 

Prehodi med študijskimi programi veljajo za vse študijske programe na prvi stopnji (enopredmetne, dvopredmetne) na Filozofski fakulteti.

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje (1. stopnje).

Do prenehanja izvajanja študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, so prehodi mogoči tudi iz nebolonjskih univerzitetnih študijskih programov v študijske programe 1. stopnje.

Prehodi so možni med študijskimi programi: 

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa se lahko študent/ka vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. V vsakem primeru mora kandidat/ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa, v katerega prehaja.

Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu/ki priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil/a v prvem študijskem programu. V tem primeru mora kandidat/ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.

Pri prehodih se lahko priznavajo: 

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/ka opravil/a v prvem študijskem programu,
• neformalno pridobljena primerljiva znanja,
• predhodno pridobljena znanja študent/ka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

Študent/ka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu/ji je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

O vlogah študentk/ov za prehod med študijskimi programi odloča pristojni organ fakultete na predlog Oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

Izpitni režim je usklajen s Statusom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Znanje študentk/ov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti in poročila o opravljenih vajah.

Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami; 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami; 8 - prav dobro: solidni rezultati; 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami; 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem; 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Urnike najdete na spletni strani Urnik FF.

Predmetnik prvostopenjskega študija psihologije najdete tukaj.

Podrobne učne načrte predmetov na prvostopenjskem študiju psihologije najdete tukaj.

Notranja izbirnost

Študent/ka izbira med 14 ponujenimi izbirnimi strokovnimi predmeti. V 4. semestru izbere dva predmeta od devetih ponujenih, v 6. semestru pa en predmet od petih ponujenih.

Zunanja izbirnost

Študent/ka lahko tri predmete (9 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Več o tem tukaj.

Mobilnost

Študent/ka lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.

V bolonjskem študijskem programu psihologije je potrebno med študijem doseči določeno število kreditnih točk z zunanjimi izbirnimi predmeti, torej s predmeti, ki jih študenti/ke poiščejo v drugih študijskih programih Univerze v Ljubljani. 

Na prvostopenjskem študiju psihologije morajo študenti/ke v prvem, drugem in tretjem semestru izbrati po en zunanji izbirni predmet, vsak v obsegu najmanj 3 KT. Izberejo lahko tudi predmet z več KT, kar pa pomeni, da bodo v posameznem semestru zato skupno nabrali več kot 30 KT. Izbira zunanjega predmeta z več kot 3 KT ne more zmanjšati števila KT, ki jih mora študent nabrati pri drugih predmetih.

Da bi študentom/kam olajšali izbiro, podajamo nekaj informacij o tem, na kaj naj bodo pri vpisovanju izbirnih predmetov pozorni in kaj priporočamo. 

Na kratko (povzetek)

Upoštevati je potrebno naslednje:

• Študenti/ke izberejo po en izbirni, nepsihološki predmet za prvi, drugi in tretji semester prvostopenjskega študija z vsaj 3 KT.
• Izbrani predmeti naj bodo splošni, vezani na priporočila EFPA v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy. Vsebina izbranega predmeta naj koristi pri študiju psihologije.
• Ne izbirajo med predmeti, ki jih Oddelek za psihologijo ponuja zunanjim študentom, saj te predmete že poslušajo kot obvezne predmete v programu študija psihologije.
• Ne izbirajo med predmeti, ki se prekrivajo s predmeti na študiju psihologije.
• Izbrani izbirni predmeti se ne smejo prekrivati z drugimi obveznostmi programa.
• Za svetovanje pri izbiri se lahko študenti/ke obrnejo na študente/ke ali učitelje/ice tutorje/ke.

Podrobneje

Študijski program Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sledi okviru izobraževanja psihologov, kot ga predlaga Evropska zveza združenj psihologov (European Federation of Psychological Associations – EFPA) v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy. V skladu s tem okvirom naj bi študij psihologije določen delež programa namenjal nepsihološkim vsebinam, kot so epistemologija, filozofija, sociologija, antropologija, nevroznanost. V našem programu študenti/ke lahko te vsebine izbirajo sami/e v okviru zunanjih izbirnih predmetov.

Na Filozofski fakulteti lahko študenti/ke izbirajo med predmeti (zavihek Izbira izbirnih predmetov), ki jih najdejo na spletnih straneh FF, tj. predmeti iz t. i. košarice izbirnih zunanjih predmetov. Poleg teh predmetov lahko izbirajo tudi med predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Do informacij o njih se morajo dokopati sami; moramo pa opozoriti, da trenutno odnosi med fakultetami glede izbiranja zunanjih predmetov zaradi uvajanja prenovljenih študijskih programov še vedno niso povsem razjasnjeni, zato morajo biti študenti/ke v takih primerih vnaprej pripravljeni/e na nekaj večjo potrpežljivost ob morebitnih zapletih in dodatnih administrativnih postopkih.

Čeprav lahko izberejo katerikoli predmet, ki se izvaja na Univerzi v Ljubljani, priporočamo, da zunanje predmete pozorno izbirajo, da bi si pridobili čim več znanja, ki ga bodo na poti do poklica psihologa potrebovali. Zato odsvetujemo izbiro psiholoških predmetov na drugih fakultetah, kadar se vsebinsko prekrivajo z obveznimi predmeti študijskega programa psihologija ali kadar so ti zgoščen povzetek vsebine, ki jo študenti/ke osvojijo v obveznem študijskem programu. Lahko pa izbirajo vsebine, povezane s psihologijo, ki jih na študiju psihologije ne bodo obravnavali (npr. psihologija glasbe, forenzična psihologija). Prvi korak k dobri izbiri je torej to, da podrobno preberejo predstavitev študijskega programa psihologije in se seznanijo z obveznimi predmeti tega študija.

Če želijo študentke/i poskrbeti, da bodo pravočasno nabrali vse potrebne kreditne točke za vpis v višji letnik, naj pazijo, da izbrani predmet ne bo prezahteven. Poskusijo naj priti do učnega načrta predmeta, ki jim je všeč (najprej z brskanjem po spletnih straneh oddelka ali fakultete, ki ponuja predmet, nato pa lahko tudi tako, da pišejo s prošnjo, da jim pošlje učni načrt, referatu za dodiplomski študij relevantne fakultete, tajnici ali bolonjskemu koordinatorju relevantnega oddelka ali izvajalcu predmeta direktno). Poizvejo naj, kakšna predznanja predmet zahteva. Nekateri oddelki, ki že izvajajo bolonjske programe, namreč poročajo, da študenti/ke včasih izberejo prezahtevne predmete (denimo predmete iz višjih letnikov, ki že zahtevajo nekaj predznanja področja).

Pri izbiri predmeta naj bodo študentke/i pozorni tudi na to, da se na urniku ne bo prekrival s predmetom študija psihologije, pri katerem je prisotnost obvezna (urniki). Predavanja na študiju psihologije niso obvezna, vendar priporočamo, da jih študenti ne zamudijo. Na seminarjih in vajah se zahteva 80-odstotna prisotnost. Večina vaj in seminarjev se izvaja v skupinah, tako se študent lahko z izvajalci dogovori, v kateri skupini bo. Težava lahko nastane, če se izbrani zunanji predmet izvaja v času, ki sega v čas vaj ali seminarjev vseh skupin in zato študent/ka ne bi mogel/la izbrati ustrezne skupine.

Najpogosteje so diplomanti/ke zaposljivi v:

• državni upravi in vladnih službah (npr. na ministrstvih in njihovih uradih, kot so Urad za razvoj šolstva, Urad za droge, Urad za mladino, Varuh človekovih pravic),
• nevladnih organizacijah (npr. različna društva in zavodi, mladinski domovi),
• ustanovah in službah Evropske unije,
• gospodarstvu in zasebnem sektorju (npr. oddelki za trženje, kadrovske službe in razvojni oddelki podjetij),
• novinarstvu (npr. kot uredniki/ce, recenzenti/ke ali svetovalci/ke),
• socialnem skrbstvu (npr. domovi za starejše, varstveno delovni centri).

Naloge diplomantk/ov se dotikajo predvsem organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: organizacija dela, organizacija in vodenje razvojnih projektov ter poklicno svetovanje. Na področju marketinga lahko načrtujejo in izvajajo tržne raziskave, zbirajo in analizirajo podatke ter interpretirajo izsledke. Sodelujejo lahko pri vodenju pogovorov (intervjujev), na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih. Izvajajo motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč in opravljajo delo z ranljivimi skupinami.

Nives Kolarič

e-mail: nives.kolaric@ff.uni-lj.si

tel.: 01 241 11 50