Predavanje Marjana Ivkovića z Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo v Beogradu
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete UL in projektna skupina Skupno med substanco in subjektom vljudno vabita na predavanje Negativnost, posredovanje, totaliteta: kritična teorija in problem mišljenja postkapitalizma, ki ga bo imel Marjan Ivković (Univerza v Beogradu) v torek, 28. 10. 2025, ob 19. uri (pred. 426).
Marjan Ivković (1985) je diplomiral in magistriral iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu, februarja 2014 pa je na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu zagovarjal doktorsko disertacijo iz sociologije. Je avtor monografij Kritička teorija Aksela Honeta: ka prevazilaženju metafizike (Kritična teorija Axela Honnetha: k preseganju metafizike, 2017) in Nancy Fraser and Politics (Nancy Frazer in politika, 2024) ter številnih člankov v mednarodnih in srbskih znanstvenih revijah. Sodeloval je pri številnih mednarodnih projektih, konferencah in seminarjih.
V svojem raziskovanju se osredotoča na probleme sodobne sociološke teorije in socialne filozofije. Zanima ga zlasti kritična teorija kot interdisciplinarni pristop, ki družbeno- in političnofilozofsko refleksijo povezuje z empiričnimi sociološkimi raziskavami. V svojem delu analizira potenciale raznolikih tokov sodobne kritične teorije za konceptualizacijo in diagnozo kompleksnih oblik družbene dominacije v dobi neoliberalne revolucije.
Negativnost, posredovanje, totaliteta: kritična teorija in problem mišljenja postkapitalizma
Predavanje bo tematiziralo pojmovanje kapitalistične družbe v kritični teoriji prve generacije ter njeno nadaljnjo izpeljavo v sodobnem marksizmu vrednostne forme. Posebna pozornost bo namenjena naravi posredovanja vrednostne forme pri materialni družbeni reprodukciji v kapitalizmu - natančneje, konstitutivni negativnosti tega posredovanja. Teza predavanja bo, da lahko skozi perspektivi kritične teorije in marksizma vrednostne forme zapopademo enega od osrednjih problemov antikapitalistične politične strategije: kako si zamisliti in prkatično udejanjiti formo emancipatornega družbenega posredovanja, ki bi nadomestila posredovanje vrednostne forme, obenem pa ohranila moment negativnosti v drugačni, neodtujeni obliki. Sodobne perspektive socializma ponujajo različna pojmovanja političnega posredovanja materialne družbene reprodukcije v obliki demokratičnega planiranja kot emancipatorne alternative posredovanju vrednostni formi. Vendar pa tem pojmovanjem praviloma manjka notranji moment negativnosti, ki bi vzpostavil pogoje možnosti radikalne samokritike socialistične družbe; to pomeni, da v pomembnem smislu predstavljajo korak nazaj v primerjavi s kapitalističnim posredovanjem. Predavanje bo sklenjeno s kratkim orisom logike političnega posredovanja, ki je ‘samo-ne-identična’ - logike, ki jo lahko v embrionalni obliki prepoznamo v nekaterih empiričnih primerih kolektivnega političnega delovanja.