Oddelek za psihologijo na drugi stopnji študija izvaja enopredmetni študijski program Psihologija. Študijski program na drugi stopnji traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Študijski program druge stopnje Psihologija se na Oddelku za psihologijo FF UL izvaja od študijskega leta 2012/13.
Ta študijski program študentu da poglobljeno znanje in veščine s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti. Študent izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje psihološke obravnave.
Drugostopenjski študij je splošen in posameznika usposobi za samostojno opravljanje poklica psihologa na kateremkoli področju psihološke dejavnosti. Magister psihologije zna razvijati in uporabljati psihološke principe, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način.
Pridobitev strokovnega magisterija posamezniku tudi omogoči, da nadaljuje študij psihologije na III. stopnji, tj. doktorskem študiju, da specializira posamezno področje psihološke dejavnosti (npr. klinično psihologijo pri nas, psihologijo dela in organizacije, nevropsihologijo ali šolsko psihologijo v tujini itd.) ali da vstopi v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja.
Posameznik, ki zaključi prvo in drugo stopnjo psihologije oz. nabere v času svojega akademskega študija 300 ECTS vsebin psihologije, po zaključenem dodatnem letu supervizirane prakse lahko zaprosi za certifikat EuroPsy - evropski certifikat iz psihologije. Študijski program druge stopnje Psihologija na FF UL je priznan kot veljaven za pridobitev tega certifikata.
Cilj drugostopenjskega študija psihologije je opremiti študenta s poglobljenim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za samostojno opravljanje poklica psihologa in nadaljevanje študija psihologije na III. stopnji (doktorskem študiju, specializaciji) ter specifična strokovna izpopolnjevanja.
Cilj programa je, da študent pridobi dodatno teoretično znanje, razumevanje in veščine na področjih, ki jih obravnava že prvostopenjski študij psihologije, izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje zahtevnejše psihološke obravnave. Poleg razvoja splošnih kompetenc, ki psihologu praktiku omogočajo zagotavljanje učinkovitih uslug svojim obravnavancem, je na tej stopnji študija posebej pomemben cilj razvoj predmetnospecifičnih kompetenc, ki so povezane s psihološko vsebino poklicne prakse.
Po končanem študiju je magister psihologije pripravljen za opravljanje samostojne psihološke prakse na kateremkoli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološke principe, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.
Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami si oglejte na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku in v učnih načrtih predmetov. Za druge pomembne informacije glejte povezave na levi strani v razdelku Magistrski študij.
Urnik letnega semestra 2020/2021 prvega letnika rednega študija druge stopnje.
Urnik letnega semestra 2020/2021 drugega letnika rednega študija druge stopnje.
Urnik zimskega semestra 2020/2021 prvega letnika rednega študija druge stopnje.
Urnik zimskega semestra 2020/2021 drugega letnika rednega študija druge stopnje.
P – predavanja; S – seminar; V – vaje; D – druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.); KT – kreditne točke po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (European Credit Transfer System) – 1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta oz. študentke.
| 1. letnik | P | S | V | D | KT | Semester |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Diferencialna psihologija | 30 | 30 | 0 | 0 | 4 | zimski |
| Kadrovska psihologija | 45 | 45 | 45 | 0 | 9 | letni |
| Kliničnopsihološka diagnostika | 60 | 15 | 45 | 0 | 8 | celoletni |
| Psihosocialni odnosi v šoli | 45 | 30 | 45 | 0 | 8 | celoletni |
| Razvojnopsihološke teorije | 60 | 30 | 15 | 0 | 7 | zimski |
| Svetovanje in psihoterapija | 90 | 15 | 30 | 0 | 10 | letni |
| Uporabna kognitivna psihologija | 30 | 30 | 0 | 0 | 4 | zimski |
| Uporabna psihometrija | 60 | 45 | 0 | 0 | 7 | zimski |
| Zunanji izbirni predmeti | 3 |
| 2. letnik | P | S | V | D | KT | Semester |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Didaktika psihologije | 15 | 30 | 15 | 0 | 4 | zimski |
| Magistrsko delo | 0 | 30 | 0 | 0 | 15 | celoletni |
| Organizacijska psihologija | 30 | 30 | 30 | 0 | 6 | zimski |
| Psihološka študijska praksa | 0 | 0 | 0 | 0 | 17 | letni |
| Psihološki vidiki psihopatologije | 30 | 15 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Strokovni izbirni predmeti 1 | 12 | |||||
| Zunanji izbirni predmeti | 3 |
| Strokovni izbirni predmeti 1 | P | S | V | D | KT | Semester |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Diagnostika v vzgoji in izobraževanju | 15 | 0 | 15 | 0 | 3 | zimski |
| Družina v stresni situaciji | 0 | 30 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Ekonomska psihologija | 15 | 15 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Karierni razvoj zaposlenih | 10 | 20 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Klinična psihologija in psihoterapija otrok in mladostnikov | 0 | 30 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Kognitivna nevroznanost psihopatologije | 15 | 15 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Metode in tehnike psihoterapije in psihološkega svetovanja | 15 | 15 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Okoljska psihologija | 10 | 20 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Otrok v družini in vrtcu | 10 | 20 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Psihologija organizacijske dinamike | 10 | 20 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Psihološke intervencije v vzgoji in izobraževanju | 15 | 15 | 0 | 0 | 3 | zimski |
| Šolsko psihološko svetovanje | 10 | 20 | 0 | 0 | 3 | zimski |
