O magistrskem študiju

Trajanje programa: 2 leti
Število ECTS: 120
Strokovni naslov diplomanta/ke: magister psihologije / magistrica psihologije

Nacionalna akreditacija programa

Študijski program druge stopnje Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2008 potrdila Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Skladnost programa z zahtevami za pridobitev certifikata EuroPsy

Slovenski Nacionalni odbor za podeljevanje certifikata EuroPsy je program 2. stopnje Psihologija Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potrdil kot skladen s standardi za izobraževanje psihologov. Naziv “magister/-ica psihologije” omogoča pridobitev EuroPsy - evropskega certifikata iz psihologije.

Več informacij o certifikatu najdete tukaj. 

Natančne informacije o temeljnih ciljih študija in kompetencah, ki se pridobijo s programom, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku in brošuri.

Cilji programa

Drugostopenjski študij psihologije:

• opremi študente s poglobljenim znanjem in veščinami s področja psihologije ter sorodnih ved,
• nadgrajuje znanja s prve stopnje, krepi raziskovalne sposobnosti in usposablja za uporabo diagnostičnih pripomočkov ter zahtevnejšo psihološko obravnavo,
• razvija splošne in predmetnospecifične kompetence za samostojno opravljanje psihološkega poklica.

Po končanem študiju je magister/rica psihologije pripravljen/a za opravljanje samostojne psihološke prakse na kateremkoli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološke principe, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo/Njeno delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Podrobnejši opis kompetenc najdete v predstavitvenem zborniku.

• analitično in kritično mišljenje, sposobnost sinteze in predvidevanja rešitev,
• raziskovalne in projektne spretnosti,
• (samo)kritično presojo in refleksijo,
• sposobnost uporabe znanja v praksi ter reševanja strokovnih problemov,
• informacijska pismenost in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
• komunikacijske in socialne spretnosti za delo v interdisciplinarnih timih in mednarodnem okolju,
• zmožnost vodenja projektov in lastnega profesionalnega razvoja,
• samostojnost, samoiniciativnost in sposobnost etične refleksije,
• sposobnost organizacije, trženja in zagotavljanja kakovosti psiholoških storitev.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Podrobnejši opis kompetenc najdete v predstavitvenem zborniku.

Med študijem študenti/ke pridobijo in nadgradijo znanja in veščine, potrebne za kompetentno psihološko obravnavo, vključno z:

• poglobljenim razumevanjem teorije in prakse psihologije,
• sposobnostjo reševanja zahtevnih psiholoških problemov z znanstvenimi metodami,
• koherentnim obvladanjem zahtevnejših psiholoških znanj z različnih področij,
• poglobljenim razumevanjem čustvenih, kognitivnih, socialnih in fizičnih vidikov človekovega razvoja,
• raziskovanjem in uporabo spoznanj o medosebnih odnosih,
• usposobljenostjo za svetovanje posameznikom, skupinam in organizacijam,
• usposobljenostjo za pripravo in izvajanjem programov psihološke pomoči,
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju psihologije,
• poznavanjem, razumevanjem in spoštovanjem etičnih in strokovnih standardov.

Pridobljene kompetence se izražajo v zmožnosti izvedbe kompetentne psihološke obravnave. V študijskem programu študent/ka razvije:

• zmožnost ustrezne interakcije z obravnavankam/cem, analize njegovih potreb in opredelitve cilja psihološke obravnave,
• zmožnost izvedbe psihološke obravnave,
• zmožnost izvedbe primernega posega,
• zmožnost evalvacije ustreznosti posega,
• zmožnost posredovanja rezultatov psihološke obravnave na način, ki je primeren za izpolnitev obravnavančevih potreb in pričakovanj.

Predvideno število vpisnih mest je 90 za redni študij. Izrednega študija ne izvajamo. Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine določi vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis v naslednjem študijskem letu.

Kdo se lahko vpiše v študijski program 2. stopnje psihologije?

Kdor je končal:

1. študijski program prve stopnje s področja psihologije,

2. študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. 

Sorodna strokovna področja so: socialno delo; pedagogika in andragogika; socialna pedagogika; specialna in rehabilitacijska pedagogika; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav; biopsihologija. Kandidat/ka dodatne študijske obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kandidat/ka z zaključenim študijskim programom Socialno delo, Pedagogika in andragogika, Socialna pedagogika, Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav mora v celoti opraviti študijske obveznosti pri naslednjih predmetih iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL): Multivariatne metode (5 KT), Testna teorija (7 KT), Motivacija in emocije (6 KT), Kognitivna psihologija (9 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Psihologija dela (8 KT). Poleg tega mora kandidat s posameznim zaključenim prvostopenjskim študijskim programom v celoti opraviti še naslednje študijske obveznosti:

• kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialno delo: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Psihologija učenja (7 KT);
• kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Pedagogika in andragogika: Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Konstrukcija socialnega sveta (6 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT);
• kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialna pedagogika: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT);
• kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, skupina, aplikacija (5 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT).

Kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem (prvič vpisan v študijskih letih 2010/11–2014/15) mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na FF UL opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Uvod v socialno psihologijo (3 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT), Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT) in Psihologija dela (8 KT).

Kandidat/ka z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem (prvič vpisan v študijskem letu 2015/16 ali kasneje) mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na FF UL opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL: Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT), Psihologija dela (8 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Multivariatne metode (5 KT), Pedagogika in andragogika za psihologe (5 KT).

3. Kandidat/ka, ki ima zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidira za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je njegov/njen prvostopenjski program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če je pred vpisom opravil/a študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. 

Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat/ka opravljal/a, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, na predlog sveta Oddelka za psihologijo Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odloči, ali je program, ki ga je kandidat/ka opravil/a, dovolj soroden prvostopenjskemu programu psihologije in je torej vpis na drugostopenjski program možen ali ne, in v kolikor je vpis možen, določi kandidatu/ki dodatne študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL), ki jih mora opraviti pred vpisom v magistrski študij.

V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na drugostopenjski študij psihologije izpolnjuje tudi, kdor je končal prvostopenjsko izobraževanje v tujini. Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma Univerze, skladno s 77. oziroma 47. členom statuta Univerze v Ljubljani.

Kaj pa če sem študent/ka ali diplomant/ka študijskega programa, ki zgoraj ni omenjen?

Preden nam pošljejo vprašanja v zvezi z možnostjo vpisa na drugostopenjski študij psihologije, vse kandidate/ke prosimo, naj v svojem študijskem programu preverijo, koliko predmetov je neposredno primerljivih s predmeti prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL. Opis našega programa psihologije z učnimi načrti predmetov, kjer so razvidne tudi kreditne točke pri posameznih predmetih, najdete pri predstavitvi dodiplomskega študija psihologije. 

Vpis je možen samo, če so kandidatke/i na svojem študiju nabrali vsaj 50 KT psiholoških vsebin pri primerljivih predmetih.

Zakaj taki pogoji? Evropska zveza združenj psihologov je sprejela smernice za akademsko izobraževanje, ki je nujno, da psiholog po koncu študija in še naknadnega enoletnega usposabljanja prejme EuroPsy – Evropski certifikat iz psihologije. Ta certifikat uveljavljamo tudi v Sloveniji, zato tudi naš oddelek sledi smernicam za minimalne standarde akademskega izobraževanja bodočih psihologov. 

Te smernice zahtevajo, da mora psiholog, da lahko pridobi certifikat EuroPsy, na študiju nabrati 300 kreditnih točk psihologije oz. opraviti prvo in drugo stopnjo s področja psihologije. Poklic psihologa je namreč izredno odgovoren poklic, saj psiholog s svojim delovanjem lahko vpliva na kakovost življenja posameznikov. Med 300 točkami, ki jih morajo magistri nabrati, jih je minimalno 15 namenjenih nepsihološkim teorijam. Kljub vsemu pa je zahtevani delež psiholoških vsebin tako visok, da na drugostopenjski program kandidatov s premajhnim številom zbranih kreditnih točk ne moremo vpisovati, saj moramo zagotoviti, da bodo pogoji za opravljanje poklica psihologa tudi v Sloveniji primerljivi tistim v Evropi (tj. pogojem, kot jih predvideva certifikat EuroPsy).

Kandidate/ke, ki po zaključenem prvostopenjskem študiju drugih smeri ne dosegajo teh kriterijev, obveščamo, da je edina možna pot do poklica psihologa vpis na prvostopenjski študij psihologije.

Vse/i kandidatke/i morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati/ke izbrani/e glede na:

• uspeh na izbirnem izpitu (50%),
• povprečno oceno na ustreznem dodiplomskem študijskem programu (50%). Pri tem se kandidatom/kam z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov.

Če se bo na magistrski študij psihologije v študijskem letu 2026/2027 (v okviru razpisanih mest za posamezno kategorijo prijaviteljev) prijavilo manj kandidatov/k, kot je razpisanih mest, bodo vsi kandidati/ke, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, sprejeti. Izbirni izpit v tem primeru ne bo izveden.

Če bo prijav (v okviru razpisanih mest za posamezno kategorijo prijaviteljev) več, kot je razpisanih prostih vpisnih mest, bo izbirni izpit izveden in bodo kandidati/ke izbrani/e glede na:

• povprečno oceno na ustreznem dodiplomskem študijskem programu (50 %) – kandidatom/kam z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov – in
• uspeh na izbirnem izpitu (50 %).

Število prejetih prijav na magistrski študij psihologije v okviru posamezne kategorije prijaviteljev bo znano predvidoma 26. avgusta 2026; takrat bo na tem mestu objavljen tudi podatek, ali bo izbirni izpit izveden. 

Če bo izbirni izpit treba izvesti, bo za vse kandidate izveden na isti dan, to je 9. septembra 2026. 

Ura in lokacija bosta na tem mestu objavljena naknadno.

Pogosta vprašanja o izbirnem izpitu

Filozofska fakulteta kandidatkam/om lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

• upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
• ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
• ocenjuje znanje, ki si ga je študent/ka pridobil/a s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem,
• upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). 

Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentk/ov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentkini/ovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študenti/ke morajo za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti/e študenti/ke, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent/ka, ki ni opravil/a vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika drugostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent/ka želi ponavljati, v skupnem obsegu 30 KT oz. 50 % skupnega števila KT za ta letnik.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent/ka opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent/ka uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje. Možni so med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent/ka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/ka opravil/a v prvem študijskem programu;
• neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/ka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti/ke prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:

• le med študijskimi programi istih disciplin in
• če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/ke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

V primeru, da ima študent/ka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.

Izpitni režim je usklajen s Statusom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti, poročila o opravljenih vajah, magistrsko delo in njegov zagovor.

Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami; 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami; 8 - prav dobro: solidni rezultati; 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami; 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem; 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Delovno prakso ocenjuje notranji mentor na podlagi kandidatovega/kinega poročila o opravljanju prakse in poročila zunanjega mentorja. Uspešnost študenta/ke na praksi oceni na dvostopenjski ocenjevalni lestvici: opravil(a) / ni opravil(a).

Urnike najdete na spletni strani Urnik FF.

Predmetnik drugostopenjskega študija psihologije najdete tukaj.

Podrobne učne načrte predmetov na drugostopenjskem študiju psihologije najdete tukaj.

Notranja izbirnost

Študent/ka v 3. semestru izbira med tremi ponujenimi izbirnimi strokovnimi moduli, in sicer izbere enega. Modul se bo izvajal v primeru, da se nanj prijavi vsaj 10 študentov/k.

Zunanja izbirnost

Študent/ka lahko 2 predmeta (6 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Več o tem tukaj.

Mobilnost

Študent/ka lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.

V bolonjskem študijskem programu psihologije je potrebno med študijem doseči določeno število kreditnih točk z zunanjimi izbirnimi predmeti, torej s predmeti, ki jih študenti/ke poiščejo v drugih študijskih programih Univerze v Ljubljani. 

Na drugostopenjskem študiju morajo študenti/ke izbrati po en zunanji izbirni predmet v drugem in v tretjem semestru. Namesto predmeta s 3 KT lahko izberejo tudi predmet z več KT, kar pa pomeni, da bodo v posameznem semestru zato skupno nabrali več kot 30 KT. Izbira zunanjega predmeta z več kot 3 KT torej ne more zmanjšati števila KT, ki jih mora študent/ke nabrati pri drugih predmetih.

Da bi študentom/kam olajšali izbiro, podajamo nekaj informacij o tem, na kaj naj bodo pri vpisovanju izbirnih predmetov pozorni in kaj priporočamo. 

Na kratko (povzetek)

Upoštevati je potrebno naslednje:

• Študentke/i psihologije izbirajo med drugimi, nepsihološkimi predmeti.
• Študentke/i na drugi stopnji izberejo en zunanji izbirni predmet za drugi in enega za tretji semester. Ta dva predmeta sta lahko splošna, lahko pa sta vezana na študentkino/ovo zanimanje za določeno področje, povezano s psihologijo.
• Vsak od izbranih predmetov mora imeti vsaj 3 kreditne točke.
• Paziti je potrebno na morebitne težave pri usklajevanju urnika.
• Za svetovanje pri izbiri se lahko študentke/i obrnejo na študente ali učitelje tutorje.

Podrobneje

Študijski program Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sledi okviru izobraževanja psihologov, kot ga predlaga Evropska zveza združenj psihologov (European Federation of Psychological Associations – EFPA) v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy. V skladu s tem okvirom naj bi študij psihologije določen delež programa namenjal nepsihološkim vsebinam, kot so epistemologija, filozofija, sociologija, antropologija, nevroznanost. V našem programu študenti/ke lahko te vsebine izbirajo sami/e v okviru zunanjih izbirnih predmetov.

Na Filozofski fakulteti lahko študenti/ke izbirajo med predmeti, ki jih najdejo na spletnih straneh FF, tj. predmeti iz t. i. košarice izbirnih zunanjih predmetov. Poleg teh predmetov lahko izbirajo tudi med predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Do informacij o njih se morajo dokopati sami; moramo pa opozoriti, da trenutno odnosi med fakultetami glede izbiranja zunanjih predmetov zaradi uvajanja prenovljenih študijskih programov še vedno niso povsem razjasnjeni, zato morajo biti študenti/ke v takih primerih vnaprej pripravljeni/e na nekaj večjo potrpežljivost ob morebitnih zapletih in dodatnih administrativnih postopkih.

Čeprav lahko izberejo katerikoli predmet, ki se izvaja na Univerzi v Ljubljani, priporočamo, da zunanje predmete pozorno izbirajo, da bi si pridobili čim več znanja, ki ga bodo na poti do poklica psihologa potrebovali. Zato odsvetujemo izbiro psiholoških predmetov na drugih fakultetah, kadar se vsebinsko prekrivajo z obveznimi predmeti študijskega programa psihologija ali kadar so ti zgoščen povzetek vsebine, ki jo študenti/ke osvojijo v obveznem študijskem programu. Lahko pa izbirajo vsebine, povezane s psihologijo, ki jih na študiju psihologije ne bodo obravnavali (npr. psihologija glasbe, forenzična psihologija). Prvi korak k dobri izbiri je torej to, da podrobno preberejo predstavitev študijskega programa psihologije in se seznanijo z obveznimi predmeti tega študija.

Ob zanimivih predmetih, ki jih bodo ponudile druge fakultete Univerze v Ljubljani, je nabor predmetov s področja humanistike in družboslovja tudi na Filozofski fakulteti obsežen in kakovosten. Študentkam/om gotovo lahko prav pridejo tudi znanja drugih predmetov, posebej tistih, ki jih ponujajo naslednji študijski programi: Etnologija in kulturna antropologija, Sociologija, Sociologija kulture, Filozofija, Pedagogika in andragogika. Koristne predmete pa lahko najdejo tudi na drugih fakultetah (npr. Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Pedagoški fakulteti, Fakulteti za socialno delo, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za računalništvo in informatiko … pravzaprav najbrž ni področja, ki ne bi bilo nekako povezano s psihologijo).

Če želijo študentke/i poskrbeti, da bodo pravočasno nabrali vse potrebne kreditne točke za vpis v višji letnik, naj pazijo, da izbrani predmet ne bo prezahteven. Poskusijo naj priti do učnega načrta predmeta, ki jim je všeč (najprej z brskanjem po spletnih straneh oddelka ali fakultete, ki ponuja predmet, nato pa lahko tudi tako, da pišejo s prošnjo, da jim pošlje učni načrt, referatu za dodiplomski študij relevantne fakultete, tajnici ali bolonjskemu koordinatorju relevantnega oddelka ali izvajalcu predmeta direktno). Poizvejo naj, kakšna predznanja predmet zahteva. Nekateri oddelki, ki že izvajajo bolonjske programe, namreč poročajo, da študenti/ke včasih izberejo prezahtevne predmete (denimo predmete iz višjih letnikov, ki že zahtevajo nekaj predznanja področja).

Pri izbiri predmeta naj bodo študentke/i pozorni tudi na to, da se na urniku ne bo prekrival s predmetom študija psihologije, pri katerem je prisotnost obvezna (urniki). Predavanja na študiju psihologije niso obvezna, vendar priporočamo, da jih študenti ne zamudijo. Na seminarjih in vajah se zahteva 80-odstotna prisotnost. Večina vaj in seminarjev se izvaja v skupinah, tako se študent lahko z izvajalci dogovori, v kateri skupini bo. Težava lahko nastane, če se izbrani zunanji predmet izvaja v času, ki sega v čas vaj ali seminarjev vseh skupin in zato študent/ka ne bi mogel/la izbrati ustrezne skupine.

Predstavitveni zbornik z informacijami, navedenimi spodaj, vključno s predmetnikom in kratkimi opisi predmetov najdete tukaj.

Podrobne učne načrte predmetov na drugostopenjskem študiju psihologije najdete tukaj.

Magistri/ce psihologije se lahko zaposlijo kot psihologi/nje, ki opravljajo samostojno prakso in/ali znanstveno-raziskovalno delo, in sicer v: 

• vzgoji in izobraževanju (šolska svetovalna služba, poučevanje psihologije, nudenje dodatne strokovne pomoči),
• zdravstvu (po dodatni specializaciji kot klinični psihologi),
• socialnem varstvu (domovih za starejše občane, centru za socialno delo),
• vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni izvedenci),
• podjetjih in drugih organizacijah (v kadrovski službi, marketinških službah, stikih z javnostmi in razvojnih oddelkih podjetij, pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju),
• tržnoraziskovalnih agencijah,
• športnih organizacijah,
• raziskovalnih inštitucijah,
• humanitarnih in nevladnih organizacijah,
• javni upravi (npr. na področju prometne varnosti, v pogajalskih skupinah),
• državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic),
• ustanovah in službah Evropske unije,
• na področju splošnega psihološkega svetovanja,
• v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj). 

Nives Kolarič
e-mail: nives.kolaric@ff.uni-lj.si
tel.: 01 241 11 50