Na Oddelku delujejo trije raziskovalni programi.
Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni (P3-0338)
Raziskovalni program Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni svoje aktivnosti izvaja tudi v sodelovanju z Laboratorijem za kognitivno nevroznanost
Več o programu si lahko preberete tukaj.
Uporabna razvojna psihologija (P5-0062)
Raziskovalni program Uporabna razvojna psihologija preučuje temeljna področja psihičnega razvoja v okviru paradigme vseživljenjskega razvoja.
Več o programski skupini, raziskovanju in objavah najdete na spletni strani programa.
Psihološki in nevroznanstveni vidiki kognicije (P5-0110)
O vsebini raziskovalnega programa
Tema raziskovalnega programa je kognicija v zdravju in bolezni ter njeno spodbujanje. Program preučuje kognitivno funkcioniranje in medosebne razlike v kognitivnih sposobnostih v normativnih populacijah v različnih življenjskih obdobjih (v času formalnega izobraževanja, odraslosti in pri starostnikih) ter kognitivno funkcioniranje pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi. Osrednji cilj programa je ugotoviti, do kolikšne mere lahko izboljšamo kognitivno funkcioniranje in kakšno mora biti kognitivno izboljševanje, da bo dalo kar najboljše učinke, ob upoštevanju individualnih značilnosti, ki vplivajo na učinkovitost izboljševanja.
Osrednje zanimanje programa so psihološke intervencije kognitivnega izboljševanja, kot so kognitivni treningi, treningi strategij in treningi čuječnosti. Program razvija nove intervencije kognitivnega izboljševanja, ki upoštevajo sodobna spoznanja na področju kognitivne znanosti, in vrednoti njihove učinke na kognitivno funkcioniranje in nekognitivne spremenljivke, npr. kakovost življenja. Preučuje, do kakšnih makrosprememb prihaja z uvedbo posamezne intervencije, spremlja pa tudi mikrospremembe, do katerih prihaja med izvajanjem intervencije. S tem želi program prispevati k boljšemu razumevanju mehanizmov kognitivnega izboljševanja.
Raziskave v splošnem ugotavljajo pozitivne učinke kognitivnega izboljševanja, ki pa so navadno omejeni na trenirano kognitivno funkcijo. Omejenost učinkov kognitivnega izboljševanja bi bila lahko posledica medosebnih razlik v odzivnosti na kognitivno izboljševanje. Pri vrednotenju učinkovitosti kognitivnega izboljševanja zato program preučuje povezanost učinkovitosti intervencij z individualnimi značilnostmi obravnavanih oseb, in dejavnike, ki izboljševanje spodbujajo ali ga zavirajo.
Podporne dejavnosti preučevanju osrednjega raziskovalnega problema so preučevanje bazičnih značilnosti in mehanizmov različnih kognitivnih procesov in razvoj novih metod njihovega merjenja, preučevanje odnosov med različnimi kognitivnimi funkcijami, preučevanje medosebnih razlik v kognitivnem funkcioniranju in povezovanja kognicije z drugimi psihološkimi konstrukti. Pri raziskovanju program kombinira psihološko in nevroznanstveno eksperimentalno raziskovanje ter korelacijsko in kvalitativno raziskovanje ter uporablja triangulacijo metod merjenja kognitivnih procesov. Tak pristop omogoča boljše razumevanje preučevanih kognitivnih funkcij in njihovega spreminjanja z intervencijami.
Program v celoti financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Program poteka na dveh institucijah:
- Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
- Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana
Vodja: Anja Podlesek
Člani s Filozofske fakultete UL:
- Lea Alič (mlada raziskovalka)
- Andreja Avsec
- Valentin Bucik
- Katja Depolli Steiner
- Kristian Elersič
- Darja Kobal Grum
- Luka Komidar
- Andraž Matkovič
- Cirila Peklaj
- Sonja Pečjak
- Tina Pirc
- Matija Svetina
- Ana Šemrov
- Taja Vidonja (mlada raziskovalka)
- Gaja Zager Kocjan
- Gregor Žvelc
Člani z UKC Ljubljana:
Program vzporedno izvaja več dejavnosti:
- Razvoj in validacija naloge CCCT (na različnih normativnih skupinah in kliničnih skupinah; analiza vedenjskih podatkov), 2019-2023
- Validacija naloge CCCT (analiza podatkov, zbranih s fMR) Razvoj in validacija CCRacerja (na različnih normativnih skupinah), 2020-2024
- Razvoj in validacija igre CCRacer (na kliničnih skupinah), 2019-2021
- Razvoj in validacija Kratke baterije kognitivnih preizkusov, 2021-2023
- Izbor/razvoj baterije kognitivnih testov za spremljanje kognitivnega funkcioniranja in merjenje učinkov kognitivnih treningov, 2021-2023
- Izbor/razvoj mer funkcioniranja v vsakdanjem življenju - Izbor/razvoj psiholoških testov za merjenje individualnih značilnosti (osebnosti, motivacije, psihičnega blagostanja itd.), 2019-2022
- Priprava tehnologije za spremljanje očesnih premikov in fizioloških mer med reševanjem kognitivnih nalog in kognitivnim treningom, razvoj metode za analizo dinamike očesnih premikov, 2019-2022
- Spremljanje sprememb v merah med reševanjem ponavljajoče se naloge in preizkus mikrogenetskega pristopa, 2020-2022
- Ovrednotenje treninga vidne pozornosti, 2019-2022
- Ovrednotenje treninga čuječnosti, 2021-2024
- Razvoj treninga kognitivnega nadzora, 2019-2020
- Ovrednotenje treninga kognitivnega nadzora (na različnih normativnih in kliničnih skupinah), 2021-2024
- Razvoj interaktivnega kognitivnega treninga za starejše, 2019-2021
- Ovrednotenje interaktivnega kognitivnega treninga za starejše, 2022-2024
- Organizacijski in strateški sestanki programske skupine, srečanja revijalnega kluba, ves čas programskega obdobja
Celotna bibliografija, ki nastaja v okviru programske skupine, je dostopna preko portala SICRIS.
Raziskava o doživljanju in učinkih COVID-19: hvala vsem, ki ste sodelovali v mednarodni raziskavi, v katerih smo raziskovali čustva, razpoloženje, težave, dojemanje smisla življenja in zaznane spremembah v miselnih procesih, s katerimi so se Slovenci, Kitajci in Američani srečevali med pandemijo COVID-19. Z raziskavo smo želeli prispevati k razumevanju družbenih in psiholoških odzivov v različnih državah na krizo ob izbruhu pandemije. Trenutno pripravljamo znanstveni prispevek o rezultatih študije v Sloveniji. O glavnih rezultatih raziskave pri nas pa je bil v Delovi prilogi Znanost objavljen kratek članek. Vabljeni k branju.
Samoregulacija emocij in kognitivni nadzor
- Cilj: preučiti, kakšen je pomen obvladovanja čustev pri reševanju nekega miselnega problema oz. pri kognitivnem nadzoru.
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Darja Kobal Grum
Emocionalni temelji kognitivnega nadzora
- Cilj: identificirati temeljna čustva, ki tvorijo podlago za (ne)uspešen kognitivni nadzor
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Darja Kobal Grum
Vpliv žvečenja na dosežke na kognitivnih testih
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek
Razvoj in validacija računalniških nalog za merjenje različnih kognitivnih funkcij
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek
TRENUTNO IŠČEMO INTERESENTA ZA VALIDACIJO NOVO RAZVITE KOGNITIVNE IGRE. VABLJENI!
Dejavniki dosežkov v igrificiranih testih za merjenje posameznih izvršilnih funkcij
Študent/ka izbere eno od funkcij: (a) posodabljanje informacij, (b) inhibicija, (c) preklapljanje, (d) načrtovanje.
- Cilj: preučiti, kako so z dosežki udeležencev in merskimi značilnostmi kognitivnih testov povezane različne spremenljivke, npr. osebnostne dimenzije in druge osebne značilnosti (vestnost, nevroticizem, predhodne izkušnje s podobnimi nalogami ali igranjem videoiger), značilnosti nalog (enojne vs. dvojne naloge; naloge z omejenim časovnim obsegom vs. naloge brez časovne omejitve), drugih situacijskih dejavnikov (npr. testne situacije, navodil, povratne informacije).
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek ali doc. dr. Luka Komidar
Preučevanje spreminjanja strategij reševanja izbranega kognitivnega testa (npr. n-nazaj) ob večkratni izpostavljenosti testni situaciji
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek
Razvoj pripomočka za merjenje ustvarjalnosti
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek ali doc. dr. Luka Komidar
Razvoj multifaktorske baterije testov za merjenje inteligentnosti pri otrocih in mladostnikih
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek
Ustvarjalnost in fleksibilnost mišljenja
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Andreja Avsec
Preverjanje učinkovitosti različnih vrst kognitivnih treningov
- Kontaktna oseba: red. prof. dr. Anja Podlesek ali doc. dr. Luka Komidar
Povezanost kognitivnega nadzora z velikimi petimi dimenzijami osebnosti
- Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Andreja Avsec
