Razstava Pšenice Kovačič: Najzmaj

Vabljeni na otvoritev nove razstave v Galeriji Peti štuk, ki se bo odvila v petek, 8. 12. 2023, ob 11. uri v 5. nadstropju Filozofske fakultete. Do 3. 1. 2024 bo na ogled razstava Pšenice Kovačič z naslovom Najzmaj.

Likovne sledi Pšenice Kovačič so, kljub mladosti, avtorsko prepoznavne in izoblikovane. Opazne so na različnih področjih ilustracije, stripa, slikarstva in oblikovanja vidnih sporočil. Avtorica je v svoji ustvarjalni drži stanovitna, hkrati pa radovedna in raziskovalna, vedno pripravljena na nove izzive. Tokrat je ilustrirala pesmi za knjigo Najzmaj, v kateri so zbrane tako slovenske ljudske pesmi kot avtorske, vse pa govorijo o živalih. Gre za tematiko, ki je Pšenici Kovačič nadvse blizu, v kateri je še posebej doma. Upodobitve živali so njeno področje, in sicer v širokem razponu od lastne izpovednosti do znanstveno podprtih zahtev anatomske ilustracije.

Pojem ilustracije kot aplikativne zvrsti predstavlja »prenos« besed v podobe in med njima ustvarja posebno vez. V tovrstni vlogi pa je Pšenica Kovačič z izrazitim avtorskim intimizmom naredila korak več. Z izborom akterjev dogajanja je postavila okvir, s katerim je sledila posamezni pesmi, nato pa je ustvarila povsem lastno refleksijo, v kateri je zaznati avtoričino poznavanje ter (p)osebno seizmografsko zaznavanje in čutenje posamezne živalske figure. Ilustracija je na relaciji pesem – žival veliko bližje živali. Za avtorico je tudi vse ostalo opisano dogajanje v večini rešitev sekundarnega pomena.
V delih se manifestira prostoročna risba, ki je nadgrajena z digitalnim koloriranjem. Risba je temelj njenega ustvarjanja, je adut njenega samoizražanja. Je črtna sled, ki je neločljivo povezana z njenim notranjim svetom. Poleg anatomskih zahtev posameznih živali ter zgovornih in idejno zanimivih kontrapostov v svoji ekspresivni naglašenosti predstavlja avtoričin intimen zapis, njeno osebno izpovednost, izkustvo in odnos. Z risbo pa avtorica ne razkriva le sebe. Tudi pri fizični pojavnosti akterjev dogajanja seže pod površino, v njihove karakterne, značajske ter širše življenjske reakcijske značilnosti in posebnosti. V črtno sled se tako koncentrira vidni in nevidni svet, avtoričin in tisti, ki pripada posameznemu živalskemu liku. Aktivne, tekoče, živahne črte so objektivizacija življenja figur, ki so najpogosteje upodobljene v gibanju, a življenje polnomočno objektivizirajo tudi v statičnih momentih, kar razkrivajo ptice na drevesni veji, račji par in speči muc.

Risba je za avtorico posebna sila, ki prinaša avtonomnost in avtentičnost. Tokrat jo poveže z barvami. Z njimi modelira živalske like, mestoma nakaže prostor, vzpostavi atmosfero, posredno pojasni situacijo. Barve so znotraj posamezne ilustracije izbrane s premišljenim in osmišljenim konceptom ter uglašene. So likovni podaljšek oziroma nadgradnja, ki risbi vsekakor ne odvzema primata.

»Duktus risarjeve poteze je, podobno kot pri rokopisu, vidni izraz njegove pod- oziroma pred-zavesti. Zato je risbo mogoče imeti za najbolj necenzuriran izraz umetnikovega jaza in za priročno sredstvo, s katerim je moč vstopiti v najbolj prvinske in intimne okoliščine oblikujočega duha.1« piše dr. Jožef Muhovič. In pravi tudi naslednje2:: »V risbi se imaginativna opna, ki spenja fizično in metafizično sfero, pregiblje s tako hitrostjo, da se prostor med obema hemisferama skrči na bistveno, na predstavo in oris celote.«
Ko predstavljamo dela Pšenice Kovačič in njen živalski svet lahko potrdimo, da v njih nastopa tako avtoričin kot živalski jaz z vsemi značilnostmi, posebnostmi in kompleksnostmi. In da se v njeni risbi oriše vse bistveno in nastopi v »najrisbi«.

Anamarija Stibilj Šajn
univ. dipl. um. zg.

Plakat

 

Dogodki

19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Gostujoča predavanja dr. Iváneka z Ostravske univerze

03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spletna predstavitev za tuje študente

26. 08. 2020
Oddelek za zgodovino

Javno vodstvo po razstavi En krompir, tri države

26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo

Metalurški dan

26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

Konferenca, posvečena Mahatmi Gandhiju