Trajanje programa: 3 leta
Število ECTS: 180
Strokovni naslov diplomanta/ke: diplomirani psiholog (UN) / diplomirana psihologinja (UN).
Cilj prvostopenjskega študija psihologije je opremiti študenta z osnovnim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija (na drugi stopnji študija psihologije) in strokovnega izpopolnjevanja.
Na prvi stopnji študija psihologije se študent orientira v različnih področjih psihologije. Pridobi osnovno izobrazbo v vseh psiholoških disciplinah, spozna glavne teorije in metode v psihologiji, pridobi osnovne psihološke spretnosti in spozna osnove raziskovanja v psihologiji. Pridobljena teoretična in metodološka znanja lahko prenaša na druga področja družboslovja.
Prva stopnja študija psihologije še ne zagotavlja poklicne kvalifikacije za delo psihologa, saj ne omogoča pridobitve kompetentnosti za opravljanje samostojne psihološke prakse. Po zaključeni prvi stopnji študija psihologije je diplomant usposobljen za opravljanje osnovnih nalog na področju družboslovnega strokovnega dela. Pridobljeno znanje mu v okviru ustrezne supervizije omogoča uporabo psiholoških spoznanj na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov. Deluje lahko pod nadzorom magistra psihologije ali sodeluje z drugimi strokovnjaki na različnih področjih družbenih dejavnosti, pri čemer rešuje enostavnejše psihološke probleme v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnoustvarjalnih dejavnosti. Njegovo strokovno delo temelji na spoznanjih psihološke znanosti, na načelih psihološke strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posameznika, skupin in družbe.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
- splošna razgledanost, zmožnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
- poznavanje in uporaba znanstvenega aparata,
- kritična in samokritična presoja (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti)
- sposobnost uporabe znanja v praksi,
- spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijska pismenost, uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
- komunikacijske sposobnosti in spretnosti, sposobnost komunikacije v mednarodnem okolju, sposobnost govornega in pisnega posredovanja znanja oz. ugotovitev, veščine nastopanja pred občinstvom
- socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine
- zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela
- vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
- samostojnost, samoiniciativnost,
- poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami
- sposobnost etične refleksije in zavezanost obče človeškim etičnim načelom.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
- razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanosti med njenimi disciplinami,
- obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih psihologije,
- koherentno obvladanje temeljnega psihološkega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegove uporabe,
- poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine psihologije,
- sposobnost samostojnega branja in razumevanja psihološke literature,
- sposobnost za reševanje konkretnih psiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih;
- poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških pojavov, razumevanje značilnosti in izvedba analiz psiholoških testov ter interpretacija rezultatov tovrstnih analiz;
- poznavanje področij in metod psihološke diagnostike,
- poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja,
- sposobnost uporabe različnih metod zbiranja in obdelave kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter nekaterih psiholoških presejalnih preizkusov,
- razumevanje in uporaba metod osnovne statistike in nekaterih multivariatnih statistik, sposobnost raziskovalnega in strokovnega dela na področju družboslovnih raziskav in trženja,
- sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst psihologije,
- razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,
- socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov; poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti; raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah; razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih; sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (pri zbiranju podatkov, v testni situaciji, za izvedbo intervjuja, pri opazovanju …) in sposobnost ustrezne komunikacije z njim,
- kompetence za ustvarjalno sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih družbenih praksah,
- zavezanost psihološki poklicni etiki.
- v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic),
- nevladnih organizacijah,
- v ustanovah in službah Evropske unije,
- v gospodarstvu in zasebnem sektorju, zlasti v oddelkih za trženje, kadrovskih službah in razvojnih oddelkih podjetij, v tržnoraziskovalnih agencijah,
- novinarstvu, socialnem skrbstvu itd.
Diplomanti so zaposljivi predvsem na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, v marketingu (načrtujejo in izvajajo tržne raziskave, tudi zbirajo in analizirajo podatke, interpretirajo izsledke), pri vodenju pogovorov (intervjujev), na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci.
V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program, pa tudi, kdor je opravil enakovredno izobraževanje v tujini.
Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.
Predvideno število vpisnih mest je 60 za redni študij in 40 za izredni študij (pri čemer izredni študij ni razpisan vsako leto, temveč občasno po presoji glede na povpraševanje).
Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine določi vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis v naslednjem študijskem letu.
Če je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.
Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:
- upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
- ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
- ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem
- upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.
Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 1. letnik v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT). Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Psihologija mora študent opraviti študijske obveznosti za 2. letnik v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) 2. letnika, kar skupaj s celotnimi obveznostmi 1. letnika (60 KT) pomeni zbranih 114 KT. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.
Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika prvostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent želi ponavljati, v skupnem obsegu 30 KT oz. 50 % skupnega števila KT za ta letnik.
Pogoji za dokončanje študija
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.
Prehodi med študijskimi programi veljajo za vse študijske programe na prvi stopnji (enopredmetne, dvodisciplinarne) na Filozofski fakulteti.
Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 1. stopnje.
Do prenehanja izvajanja študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, so prehodi mogoči tudi iz nebolonjskih univerzitetnih študijskih programov v študijske programe 1. stopnje.
Prehodi so možni med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc; - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa se lahko študent/-tka vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu. V vsakem primeru mora kandidat/-ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik študijskega programa, v katerega prehaja.
Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik novega študijskega programa, čeprav se študentu/-ki priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil/-a v prvem študijskem programu. V tem primeru mora kandidat/-ka izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik v skladu z zakonom in študijskim programom.
Pri prehodih se lahko priznavajo: - primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu; - neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.
Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu/ji je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.
O vlogah študentov za prehod med študijskimi programi odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.
Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti in poročila o opravljenih vajah.
Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami, 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami, 8 - prav dobro: solidni rezultati, 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami, 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem, 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
Notranja izbirnost
Študent izbira med 14 ponujenimi izbirnimi strokovnimi predmeti. V 4. semestru izbere 2 predmeta od 9 ponujenih, v 6. semestru pa 1 predmet od 5 ponujenih.
Zunanja izbirnost
Študent lahko 3 predmete (9 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.
Mobilnost
Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.
V bolonjskem študijskem programu psihologije je potrebno med študijem doseči določeno število kreditnih točk z zunanjimi izbirnimi predmeti, torej s predmeti, ki jih študenti poiščejo v drugih študijskih programih Univerze v Ljubljani. Da bi študentom olajšali izbiro, podajamo nekaj informacij o tem, na kaj naj bodo pri vpisovanju izbirnih predmetov pozorni in kaj priporočamo. Na prvostopenjskem študiju psihologije morajo študenti izbrati po en zunanji izbirni predmet (predmet iz t. i. stebra izbirni – širše) v prvem drugem in tretjem semestru, vsak predmet v obsegu 3 (treh) kreditnih točk (KT). Na drugostopenjskem študiju morajo študenti izbrati po en zunanji izbirni predmet v drugem in v tretjem semestru. Namesto predmeta s 3 KT lahko izberejo tudi predmet z več KT, kar pa pomeni, da bodo v posameznem semestru zato skupno nabrali več kot 30 KT. (Izbira zunanjega predmeta z več kot 3 KT torej ne more zmanjšati števila KT, ki jih mora študent nabrati pri drugih predmetih.)
Na Filozofski fakulteti lahko študenti izbirajo med predmeti, ki jih najdejo na spletnih straneh FF, tj. predmeti iz t. i. košarice izbirnih zunanjih predmetov. Poleg teh predmetov lahko izbirajo tudi med predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani (do informacij o njih se morajo dokopati sami; moramo pa opozoriti, da trenutno odnosi med fakultetami glede izbiranja zunanjih predmetov zaradi uvajanja prenovljenih študijskih programov še vedno niso povsem razjasnjeni, zato morajo biti študenti v takih primerih vnaprej pripravljeni na nekaj večjo potrpežljivost ob morebitnih zapletih in dodatnih administrativnih postopkih).
Študijski program Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sledi okviru izobraževanja psihologov, kot ga predlaga Evropska zveza združenj psihologov (European Federation of Psychological Associations – EFPA) v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy. V skladu s tem okvirom naj bi študij psihologije določen delež programa namenjal nepsihološkim vsebinam, kot so epistemologija, filozofija, sociologija, antropologija, nevroznanost. V našem programu študenti lahko te vsebine izbirajo sami v okviru zunanjih izbirnih predmetov.
Čeprav lahko izberejo katerikoli predmet, ki se izvaja na Univerzi v Ljubljani, priporočamo, da zunanje predmete pozorno izbirajo, da bi si pridobili čim več znanja, ki ga bodo na poti do poklica psihologa potrebovali. Zato odsvetujemo izbiro psiholoških predmetov na drugih fakultetah, kadar se vsebinsko prekrivajo z obveznimi predmeti študijskega programa psihologija ali kadar so ti zgoščen povzetek vsebine, ki jo študenti osvojijo v obveznem študijskem programu. Lahko pa izbirajo vsebine, povezane s psihologijo, ki jih na študiju psihologije ne bodo obravnavali (npr. psihologija glasbe, forenzična psihologija ipd.). Prvi korak k dobri izbiri je torej to, da podrobno preberejo predstavitev študijskega programa psihologije in se seznanijo z obveznimi predmeti tega študija.
Ob zanimivih predmetih, ki jih bodo ponudile druge fakultete Univerze v Ljubljani, je nabor predmetov s področja humanistike in družboslovja tudi na Filozofski fakulteti obsežen in kakovosten. Študentom gotovo lahko prav pridejo tudi znanja drugih predmetov, posebej tistih, ki jih ponujajo naslednji študijski programi: Etnologija in kulturna antropologija, Sociologija, Sociologija kulture, Filozofija, Pedagogika in andragogika. Koristne predmete pa lahko najdejo tudi na drugih fakultetah (npr. Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Pedagoški fakulteti, Fakulteti za socialno delo, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za računalništvo in informatiko … pravzaprav najbrž ni področja, ki ne bi bilo nekako povezano s psihologijo).
Če želijo študenti poskrbeti, da bodo pravočasno nabrali vse potrebne kreditne točke za vpis v višji letnik, naj pazijo, da izbrani predmet ne bo prezahteven. Poskusijo naj priti do učnega načrta predmeta, ki jim je všeč (najprej z brskanjem po spletnih straneh oddelka ali fakultete, ki ponuja predmet, nato pa lahko tudi tako, da pišejo s prošnjo, da jim pošlje učni načrt, referatu za dodiplomski študij relevantne fakultete, tajnici ali bolonjskemu koordinatorju relevantnega oddelka ali izvajalcu predmeta direktno). Poizvedejo naj, kakšna predznanja predmet zahteva. Nekateri oddelki, ki že izvajajo bolonjske programe, namreč poročajo, da študenti včasih izberejo prezahtevne predmete (denimo predmete iz višjih letnikov, ki že zahtevajo nekaj predznanja področja, zato potem ne morejo pravočasno narediti izpitov).
Pri izbiri predmeta naj bodo študenti pozorni tudi na to, da se na urniku ne bo prekrival s kakim predmetom študija psihologije, pri katerem je prisotnost obvezna (glejte okvirni urnik v zimskem, tj. prvem, in letnem, tj. drugem semestru). Predavanja na študiju psihologije niso obvezna, vendar priporočamo, da študenti ne zamudijo nobene ure predavanj. Na seminarjih in vajah se zahteva 80-odstotna prisotnost. Večina vaj in seminarjev se izvaja v skupinah, tako se študent lahko z izvajalci dogovori, v kateri skupini bo. Težava lahko nastane, če se izbrani zunanji predmet izvaja v času, ki sega v čas vaj ali seminarjev vseh skupin in zato študent ne bi mogel izbrati ustrezne skupine.
Povzemimo. Upoštevati je potrebno naslednje:
- Študenti psihologije izbirajo med drugimi, nepsihološkimi predmeti. (Ne med predmeti, ki jih zunanjim študentom ponuja Oddelek za psihologijo, saj te predmete že tako ali tako poslušajo kot obvezne predmete v programu študija psihologije; niti ne med zunanjimi predmeti, ki se prekrivajo s predmeti na študiju psihologije.)
- Izberejo enega za prvi, enega za drugi in enega za tretji semester prvostopenjskega študija. Ti predmeti naj bodo splošni, vezani na priporočila EFPA v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy.
- Študenti na drugi stopnji izberejo en zunanji izbirni predmet za drugi in enega za tretji semester. Ta dva predmeta sta lahko splošna, lahko pa sta vezana na študentovo zanimanje za določeno področje, povezano s psihologijo, katerega poznavanje mu bo koristilo npr. pri izdelavi magistrskega dela.
- Vsak od izbranih predmetov mora imeti vsaj 3 kreditne točke.
- Izbira naj bo pametna, tj. taka, da vsebine izbranega predmeta koristijo pri študiju psihologije.
- Paziti je potrebno na morebitne težave pri usklajevanju urnika.
- Za svetovanje pri izbiri se lahko študenti obrnejo na študente ali učitelje tutorje.
Predmetnik najdete tukaj.
Podrobne učne načrte predmetov na prvostopenjskem študiju psihologije najdete tukaj.
Nives Kolarič
e-mail: nives.kolaric@ff.uni-lj.si
tel.: 01 241 11 50