Opis drugostopenjskega programa

Trajanje programa: 2 leti

Število ECTS: 120

Strokovni naslov diplomanta/ke: magister psihologije / magistrica psihologije

Cilj drugostopenjskega študija psihologije je opremiti študenta s poglobljenim znanjem in veščinami s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za samostojno opravljanje poklica psihologa in nadaljevanje študija psihologije na III. stopnji (doktorskem študiju, specializaciji) ter specifična strokovna izpopolnjevanja.

Cilj programa je, da študent pridobi dodatno teoretično znanje, razumevanje in veščine na področjih, ki jih obravnava že prvostopenjski študij psihologije, izpopolni svoje raziskovalne veščine in se usposobi za uporabo psiholoških diagnostičnih pripomočkov ter izvajanje zahtevnejše psihološke obravnave. Poleg razvoja splošnih kompetenc, ki psihologu praktiku omogočajo zagotavljanje učinkovitih uslug svojim obravnavancem, je na tej stopnji študija posebej pomemben cilj razvoj predmetnospecifičnih kompetenc, ki so povezane s psihološko vsebino poklicne prakse.

Po končanem študiju je magister psihologije pripravljen za opravljanje samostojne psihološke prakse na kateremkoli poklicnem področju. Zna razvijati in uporabljati psihološke principe, znanje, modele in metode na etičen in znanstven način. Njegovo delo temelji na načelih strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku, dobrobiti in učinkovitosti posameznika, skupin, organizacij in družbe.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

• splošna razgledanost, zmožnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
• poznavanje in uporaba znanstvenega aparata, obvladanje zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov; sposobnost samostojnega koncipiranja in izvedbe raziskave oziroma načrtovanja, izvedbe ter evalvacije projektov in programov
• kritična in samokritična presoja (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti)
• sposobnost uporabe znanja v praksi, konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in veščin ter kritičnega in kreativnega mišljenja,
• spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijska pismenost, uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
• splošne komunikacijske sposobnosti in spretnosti, sposobnost profesionalne komunikacije z obravnavanci ter s člani interdisciplinarnih strokovnih timov, sposobnost komunikacije v mednarodnem okolju, sposobnost govornega in pisnega posredovanja znanja oz. ugotovitev, veščine nastopanja pred občinstvom
• socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine, zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja konstruktivnih odnosov z drugimi strokovnjaki in relevantnimi organizacijami,
• zmožnost vodenja projektov,
• pripravljenost za nadaljevanje znanstvenega ter strokovnega izpopolnjevanja in vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,
• samostojnost, samoiniciativnost, avtonomnost v strokovnem delu,
• poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami
• sposobnost etične refleksije,
• sposobnost vodenja prakse, tj. organizacije in trženja kakovostnih psiholoških storitev: sposobnost preučevanja trga in spremljanja potreb ter priložnosti širjenja (psihološke) dejavnosti, sposobnost razvijanja novih izdelkov in uslug, njihovega trženja, prodaje in promoviranja aktualnim ali potencialnim strankam, sposobnost vodenja finančnih, kadrovskih, in operativnih vidikov prakse in zmožnost zagotavljanja ustreznega vodenja podrejenim,
• zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja sistema za zagotavljanje kvalitete svojega dela.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Študenti med drugostopenjskim študijem pridobijo in nadgradijo znanja in veščine, potrebne za kompetentno psihološko obravnavo, ter se osebnostno in etično poklicno oblikujejo. Pridobijo naslednje specifične kompetence:

• poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije in prakse psihologije,
• sposobnost za reševanje zahtevnih psiholoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij,
• koherentno obvladanje zahtevnejših psiholoških znanj, sposobnost povezovanja znanj z različnih področij in njegove uporabe,
• zmožnost pridobivanja novih znanstvenih znanj in spoznanj,
• uporaba znanja na različnih področjih psihologije, družboslovja in zdravstvenih ved,
• poglobljeno razumevanje čustvenih, miselnih, fizičnih in socialnih vidikov razvoja posameznika in uporaba načel in tehnik, ki ta razvoj podpirajo,
• zmožnost razumevanja in uporabe načel, ki vodijo do izmenjave med človekom in njegovim okoljem (vsakdanjim, delovnim idr.),
• raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporaba dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah,
• poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti,
• usposobljenost za svetovanje posameznikom, skupinam in organizacijam na različnih izobraževalnih in poklicnih področjih,
• usposobljenost za pripravo in izvedbo različnih programov psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim ter ljudem s psihičnimi težavami,
• sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v psihološki kontekst,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju psihologije,
• poznavanje in razumevanje etičnih in strokovnih načel, standardov, vodil, pravilnikov in zakonov, ter dosledno ravnanje v skladu s psihološkimi in obče človeškimi etičnimi načeli

Pridobljene kompetence se izražajo v zmožnosti izvedbe kompetentne psihološke obravnave. V študijskem programu študent razvije:

• zmožnost ustrezne interakcije z obravnavancem, analize njegovih potreb in opredelitve cilja psihološke obravnave,
• zmožnost izvedbe psihološke obravnave (zmožnost ocene relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, organizacij in/ali situacij z uporabo ustreznih metod psihološkega ocenjevanja, zmožnost razvoja uslug ali izdelkov, ki jih lahko uporabljajo obravnavanci ali drugi),
• zmožnost izvedbe primernega posega,
• zmožnost evalvacije ustreznosti posega,
• zmožnost posredovanja rezultatov psihološke obravnave na način, ki je primeren za izpolnitev obravnavančevih potreb in pričakovanj.

Magistri psihologije se lahko zaposlijo kot psihologi, ki opravljajo samostojno prakso in/ali znanstveno-raziskovalno delo, in sicer: v šolstvu (šolski svetovalni službi, na srednjih šolah lahko poučujejo psihologijo), zdravstvu (po dodatni specializaciji kot klinični psihologi), socialnem skrbstvu, v varstvenih ustanovah (vrtcih, domovih za starejše občane), vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni izvedenci), podjetjih in drugih organizacijah (v kadrovski službi, marketinških službah, stikih z javnostmi in razvojnih oddelkih podjetij), v tržnoraziskovalnih agencijah, v športnih organizacijah, v raziskovalnih inštitucijah, na področju pravosodja kot sodni izvedenci, v humanitarnih organizacijah, v javni upravi (npr. na področju prometne varnosti, v pogajalskih skupinah), v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu človekovih pravic), nevladnih organizacijah, v ustanovah in službah Evropske unije, novinarstvu itd., pa tudi širše na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, pri vodenju pogovorov (intervjujev), v založništvu in medijih (npr. kot uredniki, redaktorji, svetovalci pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci …

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so se diplomanti psihologije v letih 2003-2005 zaposlili na različnih področjih dejavnosti, najpogosteje pa na področjih javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.

Predvideno število vpisnih mest je 60 za redni študij. Izrednega študija ne izvajamo. Natančno število vpisnih mest se glede na okoliščine določi vsako leto posebej in objavi v razpisu za vpis v naslednjem študijskem letu.

V študijski program 2. stopnje psihologije se lahko vpiše:

1) kdor je končal študijski program prve stopnje s področja psihologije.

2) študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Sorodna strokovna področja so: socialno delo; pedagogika in andragogika; socialna pedagogika; specialna in rehabilitacijska pedagogika; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav; biopsihologija. Kandidat dodatne študijske obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kandidat z zaključenim študijskim programom Socialno delo, Pedagogika in andragogika, Socialna pedagogika, Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav mora v celoti opraviti študijske obveznosti pri naslednjih predmetih iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL): Multivariatne metode (5 KT), Testna teorija (7 KT), Motivacija in emocije (6 KT), Kognitivna psihologija (9 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Psihologija dela (8 KT). Poleg tega mora kandidat s posameznim zaključenim prvostopenjskim študijskim programom v celoti opraviti še naslednje študijske obveznosti:

• kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialno delo: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Psihologija učenja (7 KT);
• kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Pedagogika in andragogika: Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Konstrukcija socialnega sveta (6 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT)
• kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Socialna pedagogika: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Stališča, socialne kognicije in reprezentacije (6 KT);
• kandidat z zaključenim prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Specialna in rehabilitacijska pedagogika ali prvostopenjskim univerzitetnim študijskim programom Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav: Psihologija osebnosti (7 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, skupina, aplikacija (5 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT).

Kandidat z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem (prvič vpisan v študijskih letih 2010/11 - 2014/15) mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na FF UL opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL: Razvojna psihologija otroštva (6 KT), Psihologija mladostništva in odraslosti (5 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Uvod v socialno psihologijo (3 KT), Psihologija socialne moči in socialnega vplivanja (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Uvod v klinično psihologijo (4 KT), Uvod v svetovanje in psihoterapijo (3 KT), Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT) in Psihologija dela (8 KT).

Kandidat z zaključenim prvostopenjskim študijskim programom Biopsihologija z Univerze na Primorskem (prvič vpisan v študijskem letu 2015/16 ali kasneje) mora pred vpisom na drugostopenjski študij psihologije na FF UL opraviti naslednje diferencialne obveznosti s prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL: Psihologija učenja (7 KT), Psihologija pouka (8 KT),Psihologija dela (8 KT), Uporabna razvojna psihologija (5 KT), Socialna psihologija: Interakcija, grupa, aplikacija (5 KT), Multivariatne metode (5 KT), Pedagogika in andragogika za psihologe (5 KT).

3) Kandidat, ki ima zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidira za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je njegov program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravljal, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah, na predlog sveta Oddelka za psihologijo Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani odloči, ali je program, ki ga je kandidat opravil, dovolj soroden prvostopenjskemu programu psihologije in je torej vpis na drugostopenjski program možen ali ne, in v kolikor je vpis možen, določi kandidatu dodatne študijske obveznosti iz akreditiranega programa prve stopnje Psihologija (FF UL), ki jih mora opraviti pred vpisom v magistrski študij.

V skladu s 121. členom statuta Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na drugostopenjski študij psihologije izpolnjuje tudi, kdor je končal prvostopenjsko izobraževanje v tujini. Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma Univerze, skladno s 77. oziroma 47. členom statuta Univerze v Ljubljani.

Veliko vprašanj v zvezi z možnostjo vpisa na  drugostopenjski študij psihologije nam pošiljajo študenti ali diplomanti študijskih programov, ki zgoraj niso omenjeni. Vse kandidate prosimo, naj v svojem študijskem programu preverijo, koliko predmetov je neposredno primerljivih s predmeti prvostopenjskega študijskega programa Psihologija na FF UL. Opis našega programa psihologije z učnimi načrti predmetov, kjer so razvidne tudi kreditne točke pri posameznih predmetih, najdete pri predstavitvi dodiplomskega študija psihologije.

Vpis je možen samo, če so kandidati na svojem študiju nabrali vsaj 50 KT psiholoških vsebin pri primerljivih predmetih.

Zakaj taki pogoji? Evropska zveza združenj psihologov je sprejela smernice za akademsko izobraževanje, ki je nujno, da psiholog po koncu študija in še naknadnega enoletnega usposabljanja prejme EuroPsy - Evropski certifikat iz  psihologije. Ta certifikat uveljavljamo tudi v Sloveniji, zato tudi naš oddelek sledi smernicam za minimalne standarde akademskega izobraževanja bodočih psihologov. Te smernice zahtevajo, da mora psiholog, da lahko pridobi certifikat EuroPsy, na študiju nabrati 300 kreditnih točk psihologije oz. opraviti prvo in drugo stopnjo s področja psihologije. Poklic psihologa je namreč izredno odgovoren poklic, saj psiholog s svojim delovanjem lahko vpliva na kakovost življenja posameznikov. Med 300 točkami, ki jih morajo magistri nabrati, jih je minimalno 15 namenjenih nepsihološkim teorijam. Kljub vsemu pa je zahtevani delež psiholoških vsebin tako visok, da na drugostopenjski program kandidatov s premajhnim številom zbranih kreditnih točk ne moremo vpisovati, saj moramo zagotoviti, da bodo pogoji za opravljanje poklica psihologa tudi v Sloveniji primerljivi tistim v Evropi (tj. pogojem, kot jih  predvideva certifikat EuroPsy).

Kandidate, ki po zaključenem prvostopenjskem študiju drugih smeri ne dosegajo teh kriterijev, obveščamo, da je edina možna pot do poklica psihologa vpis na prvostopenjski študij psihologije.

Vsi kandidati morajo pri prijavi izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) z ustreznim potrdilom. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:
- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,
- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu, in potrdilo (izjava), da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
– uspeh na izbirnem izpitu (50%),
– povprečno oceno na ustreznem dodiplomskem študijskem programu (50%). Pri tem se kandidatom z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov.

INFORMACIJE O IZBIRNEM IZPITU ZA VPIS V ŠTUDIJSKEM LETU 2024-2025
Če se bo na magistrski študij psihologije v študijskem letu 2024/2025 (v okviru razpisanih mest za posamezno kategorijo prijaviteljev) prijavilo manj kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za vpis, sprejeti. Izbirni izpit v tem primeru ne bo izveden.
Če bo prijav (v okviru razpisanih mest za posamezno kategorijo prijaviteljev) več, kot je razpisanih prostih vpisnih mest, bo izbirni izpit izveden in bodo kandidati izbrani glede na:
- povprečno oceno na ustreznem dodiplomskem študijskem programu (50 %) — kandidatom z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov — in
- uspeh na izbirnem izpitu (50 %).
Število prejetih prijav na magistrski študij psihologije v okviru posamezne kategorije prijaviteljev bo znano predvidoma 30. avgusta 2024; takrat bo na tem mestu objavljen tudi podatek, ali bo izbirni izpit izveden. 

OBVESTILO GLEDE IZVEDBE IZBIRNEGA IZPITA

Ker število prijavljenih kandidatov na magistrski študij presega število prostih mest, bo v okviru izbirnega postopka izveden izbirni izpit. Potekal bo v torek, 17. 9. 2024. Kandidati se zberejo ob 10:40 v avli Filozofske fakultete (Aškerčeva c. 2, Ljubljana). Pričetek izpita bo ob 11:00. Pridite točno, saj po začetku izpita vstop v predavalnico ne bo mogoč. 

Ob pričetku izbirnega izpita bomo ponovno preverili število kandidatov, ki so pravočasno prispeli na izbirni izpit in ki na dan izvedbe izpita izpolnjujejo pogoje za vpis v magistrski študij psihologije. Če bo kandidatov enako ali manj, kot je razpisanih mest, bodo vsi sprejeti brez izvedbe izbirnega izpita.
Izbirni izpit preverja temeljna znanja, ki naj bi jih imel diplomant prvostopenjskega študija psihologije. Naloge so izbirnega tipa. Za odgovarjanje na vprašanja boste imeli na voljo 90 minut.
Potrebovali boste samo osebni dokument s fotografijo in pisalo. Telefona in drugih komunikacijskih naprav (npr. pametne ure), literature in drugih pripomočkov ne smete imeti pri sebi. Torbe boste lahko odložili pri izvajalcih izpita v predavalnici, posamične predmete pa v skupni škatli. 

Če zaradi priznanih posebnih potreb potrebujete prilagoditve pri pisanju, to sporočite v tajništvo oddelka za psihologijo (nives.kolaric@ff.uni-lj.si) najpozneje do 6. 9. 2024 do 14:00; če vam prilagoditve niso bile priznane na FF UL, priložite tudi ustrezna dokazila.

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom.

Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

• upoštevajo spričevala in druge listine (»netipična spričevala«, portfolio, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
• ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,
• ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem
• upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko ovrednotijo po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljena študijska obveznost (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd., kot oprostitev udeležbe na predavanjih, vajah ali seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot progama, ki temeljijo na izkušnjah). Filozofska fakulteta preko ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov za priznavanje znanja, usposobljenosti ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje v mnenje Oddelku za psihologijo, ki predlaga vrednotenje znanj, usposobljenosti ali zmožnosti s kreditnimi (ECTS) točkami in način njihovega priznavanja. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja in kompetenc z vsebino in kompetencami pri učnih enotah dodiplomskega programa psihologije. Odločitev o študentovi vlogi na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.

Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Študentje morajo za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da dosežejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL, 153. člen) pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti za vpis v višji letnik, določenih s študijskim programom, ima možnost, da v času študija enkrat ponavlja letnik, če izpolnjuje s študijskim programom določene pogoje za ponavljanje. Pogoj za ponavljanje letnika drugostopenjskega študija psihologije so opravljene študijske obveznosti letnika, ki ga študent želi ponavljati, v skupnem obsegu 30 KT oz. 50 % skupnega števila KT za ta letnik.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.

Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje. Prehodi so možni med študijskimi programi:
- ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;
- med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študent oz. študentka se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa. Za prehod med programi se ne šteje vpis v začetni letnik študijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:
- primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent/-tka opravil/-a v prvem študijskem programu;
- neformalno pridobljena primerljiva znanja. Predhodno pridobljena znanja študent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. členom Meril za prehode med študijskimi programi lahko študenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske študijske programe, pri čemer je prehod mogoč:
- le med študijskimi programi istih disciplin in
- če od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni študijski program, s katerega prehaja, nista minili več kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca študijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne prošnje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloča pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je določen v Statutu UL.

V primeru, da ima študent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokošolski instituciji, vloži vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraževanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloži predpisane dokumente.

Izpitni režim je usklajen s Statusom Univerze v Ljubljani in Pravilnikom o izpitnem redu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oblike preverjanja znanja so: ustni in pisni izpiti, kolokviji, eseji oz. seminarske naloge in druge pisne naloge, praktične naloge oz. izdelki, projekti, poročila o opravljenih vajah, magistrsko delo in njegov zagovor.

Ocenjevalna lestvica: 10 - odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami; 9 - prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami; 8 - prav dobro: solidni rezultati; 7 - dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami; 6 - zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem; 5 do 1 - nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.

Delovno prakso ocenjuje notranji mentor na podlagi kandidatovega poročila o opravljanju prakse in poročila zunanjega mentorja. Uspešnost študenta na praksi oceni na dvostopenjski ocenjevalni lestvici: opravil(a) / ni opravil(a).

Notranja izbirnost

Študent v 3. semestru izbira med tremi ponujenimi izbirnimi strokovnimi moduli, in sicer izbere enega. Modul se bo izvajal v primeru, da se nanj prijavi vsaj 10 študentov.

Zunanja izbirnost

Študent lahko 2 predmeta (6 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Več o tem tukaj.

Mobilnost

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz katerega koli programa s področja psihologije, ki se izvajajo na priznanih evropskih univerzah s programom psihologije, skladnim s smernicami bolonjske deklaracije.

V bolonjskem študijskem programu psihologije je potrebno med študijem doseči določeno število kreditnih točk z zunanjimi izbirnimi predmeti, torej s predmeti, ki jih študenti poiščejo v drugih študijskih programih Univerze v Ljubljani. Da bi študentom olajšali izbiro, podajamo nekaj informacij o tem, na kaj naj bodo pri vpisovanju izbirnih predmetov pozorni in kaj priporočamo. Na prvostopenjskem študiju psihologije morajo študenti izbrati po en zunanji izbirni predmet (predmet iz t. i. stebra izbirni – širše) v prvem drugem in tretjem semestru, vsak predmet v obsegu 3 (treh) kreditnih točk (KT). Na drugostopenjskem študiju morajo študenti izbrati po en zunanji izbirni predmet v drugem in v tretjem semestru. Namesto predmeta s 3 KT lahko izberejo tudi predmet z več KT, kar pa pomeni, da bodo v posameznem semestru zato skupno nabrali več kot 30 KT. (Izbira zunanjega predmeta z več kot 3 KT torej ne more zmanjšati števila KT, ki jih mora študent nabrati pri drugih predmetih.)

Na Filozofski fakulteti lahko študenti izbirajo med predmeti, ki jih najdejo na spletnih straneh FF, tj. predmeti iz t. i. košarice izbirnih zunanjih predmetov. Poleg teh predmetov lahko izbirajo tudi med predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani (do informacij o njih se morajo dokopati sami; moramo pa opozoriti, da trenutno odnosi med fakultetami glede izbiranja zunanjih predmetov zaradi uvajanja prenovljenih študijskih programov še vedno niso povsem razjasnjeni, zato morajo biti študenti v takih primerih vnaprej pripravljeni na nekaj večjo potrpežljivost ob morebitnih zapletih in dodatnih administrativnih postopkih).

Študijski program Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sledi okviru izobraževanja psihologov, kot ga predlaga Evropska zveza združenj psihologov (European Federation of Psychological Associations – EFPA) v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy. V skladu s tem okvirom naj bi študij psihologije določen delež programa namenjal nepsihološkim vsebinam, kot so epistemologija, filozofija, sociologija, antropologija, nevroznanost. V našem programu študenti lahko te vsebine izbirajo sami v okviru zunanjih izbirnih predmetov.

Čeprav lahko izberejo katerikoli predmet, ki se izvaja na Univerzi v Ljubljani, priporočamo, da zunanje predmete pozorno izbirajo, da bi si pridobili čim več znanja, ki ga bodo na poti do poklica psihologa potrebovali. Zato odsvetujemo izbiro psiholoških predmetov na drugih fakultetah, kadar se vsebinsko prekrivajo z obveznimi predmeti študijskega programa psihologija ali kadar so ti zgoščen povzetek vsebine, ki jo študenti osvojijo v obveznem študijskem programu. Lahko pa izbirajo vsebine, povezane s psihologijo, ki jih na študiju psihologije ne bodo obravnavali (npr. psihologija glasbe, forenzična psihologija ipd.). Prvi korak k dobri izbiri je torej to, da podrobno preberejo predstavitev študijskega programa psihologije in se seznanijo z obveznimi predmeti tega študija.

Ob zanimivih predmetih, ki jih bodo ponudile druge fakultete Univerze v Ljubljani, je nabor predmetov s področja humanistike in družboslovja tudi na Filozofski fakulteti obsežen in kakovosten. Študentom gotovo lahko prav pridejo tudi znanja drugih predmetov, posebej tistih, ki jih ponujajo naslednji študijski programi: Etnologija in kulturna antropologija, Sociologija, Sociologija kulture, Filozofija, Pedagogika in andragogika. Koristne predmete pa lahko najdejo tudi na drugih fakultetah (npr. Medicinski fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Pedagoški fakulteti, Fakulteti za socialno delo, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za računalništvo in informatiko … pravzaprav najbrž ni področja, ki ne bi bilo nekako povezano s psihologijo).

Če želijo študenti poskrbeti, da bodo pravočasno nabrali vse potrebne kreditne točke za vpis v višji letnik, naj pazijo, da izbrani predmet ne bo prezahteven. Poskusijo naj priti do učnega načrta predmeta, ki jim je všeč (najprej z brskanjem po spletnih straneh oddelka ali fakultete, ki ponuja predmet, nato pa lahko tudi tako, da pišejo s prošnjo, da jim pošlje učni načrt, referatu za dodiplomski študij relevantne fakultete, tajnici ali bolonjskemu koordinatorju relevantnega oddelka ali izvajalcu predmeta direktno). Poizvedejo naj, kakšna predznanja predmet zahteva. Nekateri oddelki, ki že izvajajo bolonjske programe, namreč poročajo, da študenti včasih izberejo prezahtevne predmete (denimo predmete iz višjih letnikov, ki že zahtevajo nekaj predznanja področja, zato potem ne morejo pravočasno narediti izpitov).

Pri izbiri predmeta naj bodo študenti pozorni tudi na to, da se na urniku ne bo prekrival s kakim predmetom študija psihologije, pri katerem je prisotnost obvezna (glejte okvirni urnik v zimskem, tj. prvem, in letnem, tj. drugem semestru). Predavanja na študiju psihologije niso obvezna, vendar priporočamo, da študenti ne zamudijo nobene ure predavanj. Na seminarjih in vajah se zahteva 80-odstotna prisotnost. Večina vaj in seminarjev se izvaja v skupinah, tako se študent lahko z izvajalci dogovori, v kateri skupini bo. Težava lahko nastane, če se izbrani zunanji predmet izvaja v času, ki sega v čas vaj ali seminarjev vseh skupin in zato študent ne bi mogel izbrati ustrezne skupine.

Povzemimo. Upoštevati je potrebno naslednje:

• Študenti psihologije izbirajo med drugimi, nepsihološkimi predmeti. (Ne med predmeti, ki jih zunanjim študentom ponuja Oddelek za psihologijo, saj te predmete že tako ali tako poslušajo kot obvezne predmete v programu študija psihologije; niti ne med zunanjimi predmeti, ki se prekrivajo s predmeti na študiju psihologije.)
• Izberejo enega za prvi, enega za drugi in enega za tretji semester prvostopenjskega študija. Ti predmeti naj bodo splošni, vezani na priporočila EFPA v zahtevah za pridobitev Evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy.
• Študenti na drugi stopnji izberejo en zunanji izbirni predmet za drugi in enega za tretji semester. Ta dva predmeta sta lahko splošna, lahko pa sta vezana na študentovo zanimanje za določeno področje, povezano s psihologijo, katerega poznavanje mu bo koristilo npr. pri izdelavi magistrskega dela.
• Vsak od izbranih predmetov mora imeti vsaj 3 kreditne točke.
• Izbira naj bo pametna, tj. taka, da vsebine izbranega predmeta koristijo pri študiju psihologije.
• Paziti je potrebno na morebitne težave pri usklajevanju urnika.
• Za svetovanje pri izbiri se lahko študenti obrnejo na študente ali učitelje tutorje.

Predstavitveni zbornik z informacijami, navedenimi spodaj, vključno s predmetnikom in kratkimi opisi predmetov najdete tukaj.

Predmetnik drugostopenjskega študija psihologije najdete tukaj.

Podrobne učne načrte predmetov na drugostopenjskem študiju psihologije najdete tukaj.

Nives Kolarič
e-mail: nives.kolaric@ff.uni-lj.si
tel.: 01 241 11 50