Doktorski študij na Oddelku za psihologijo

Opis

Nosilec predmeta: red. prof. dr. Valentin Bucik

Izvajalci:

red. prof. dr. Valentin Bucik

izr. prof. dr. Anja Podlesek

doc. dr. Gregor Sočan

red. prof. dr. Maja Zupančič

izr. prof. dr. Grega Repovš

Število ur: 60

ECTS: 10

Izobraževalni cilji in predvideni študijski rezultati

Študent nadgradi predhodno poznavanje raziskovalnih, psihometričnih in statističnih metod, ki se uporabljajo v psihologiji. Pozna vse pomembne vrste raziskovalnih načrtov in razume njihovo tehnično izvedbo. Razume načela temeljnih psihometričnih paradigem, metod analize razlik med skupinami in metod multivariatnega modeliranja. S pomočjo seminarskih delavnic pridobi osnovne izkušnje s pomembnejšimi kompleksnimi analitičnimi pristopi. Pridobljeno metodološko znanje mu omogoča samostojno načrtovanje raziskav in analiz podatkov, vklapljanje v raziskovalne skupine in učinkovito sodelovanje z metodologi pri reševanju kompleksnih metodoloških problemov.

Vsebina predmeta

1. Raziskovalni načrti in zbiranje podatkov: pregled raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov, njihovi epistemološki in etični vidiki, poročanje o rezultatih.

2. Merjenje v psihologiji: klasična testna teorija, facetna teorija, teorija odgovora na postavko.

3. Analiza eksperimentalnih in kvazieksperimentalnih podatkov (oz. analiza razlik med skupinami): večfaktorski načrti, ponovljene meritve, MANCOVA, linearni mešani modeli, načrti z majhnim številom udeležencev, velikosti učinka in moč testa, metaanaliza.

4. Modeliranje v psihologiji: splošne lastnosti (linearnih) modelov, strukturno modeliranje, interakcija, moderacija in mediacija; analiza kategoričnih in drugih nemetričnih podatkov.

5. Izbirni del glede na področje:

A. Aplikativno psihološke študije: Raziskovalne strategije in taktike na področju aplikativne psihologije.

B. Eksperimentalna psihologija: Epistemologija eksperimenta; priprava in izvedba eksperimenta.

C. Psihologija osebnosti: Paradigmatski pristopi v raziskovanju osebnosti.

D. Razvojnopsihološke študije: Vrste razvojnih sprememb: absolutna, relativna, ipsativna, strukturna. Pristopi: sekvenčni, časovnega/navzkrižnega zamika, tipološki, vedenjskogenetski. Ne-razvojni učinki: generacijski, čas merjenja, terminalnega upada. Statistične tehnike: modeliranje latentnih krivulj rasti, razvojna vedenjskogenetska.

Urnik

Urnik predavanj in računalniških delavnic ter izpitni roki

Povezave

HyperStat Online Statistics Textbook (Pregled osnovne statistike)

Multivariate Statistics: Concepts, Models, and Applications by David W. Stockburger

Statnotes: Topics in Multivariate Analysis G. David Garson

Selecting statistics (Svetovalec pri izbiranju ustrezne statistične analize)

Resources to help you learn and use SPSS

Multivariate Analysis with SPSS

Izvajalci: Maja Zupančič, Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Matija Svetina

Izvajalci: Anja Podlesek, Grega Repovš, Marko Polič, Janek Musek, Darja Kobal Grum, Andreja Avsec

Opis

Izvajalci:

red. prof. dr. Janek Musek

izr. prof. dr. Darja Kobal Grum

izr. prof. dr. Andreja Avsec

red. prof. dr. Marko Polič

red. prof. dr. Grega Repovš

Št. ur: 60 (Predavanja: 30, Seminar: 30)

Število kreditnih točk (KT): 10

Izobraževalni cilji in predvideni študijski rezultati:

Predmet zagotavlja temeljit in poglobljen študij psiholoških, bioloških, socialnih in kognitivno znanstvenih vidikov osebnosti in medosebnih razlik. Študente usposablja za poglobljeno poznavanje osebnosti, njenih vzročnih dejavnikov ter njenega pomena in njene vloge v pojasnjevanju človekovega obnašanja in doživljanja. Oblikuje tudi kompetence za obvladovanje zahtevnejših principov, modelov, metod in tehnik ocenjevanja in raziskovanja osebnosti, osebnostnih spremenljivk in medosebnih razlik

Vsebina predmeta:

• Vloga in pomen osebnosti in medosebnih razlik. Personalizem, situacionizem in interakcionizem.
• Teorija ocenjevanja in merjenja osebnosti. Osebnostna psihodiagnostika.
• Eksperimentalno in kvazieksperimentalno raziskovanje osebnosti. Korelacijsko in multivariatno raziskovanje osebnosti.
• Evolucijske, genetske in kognitivno nevroznanstvene osnove osebnosti in medosebnih razlik. Socialne in kulturne razsežnosti osebnosti.
• Struktura, dinamika in razvoj osebnosti. Perspektive, teorije, modeli in paradigme osebnosti. Petfaktorski model in druge dimenzionalne paradigme.
• Konativno in kognitivno področje osebnosti. Temeljne dimenzije osebnosti. Temeljne dimenzije intelekta in sposobnosti. Vrednote in vrednotne orientacije.

Temeljni študijski viri:

• Funder, D.C. (2012). The Personality Puzzle (6th Ed.). New York: W.W. Norton.
• Robins, R. W., Fraley, R. C. in Kruger, R. F. (2007). Handbook of research methods in personality psychology. New York, London: The Guilford Press. (eno poglavje - lahko izberete sami)

Metode poučevanja in učenja:

Interaktivne in druge aktivne oblike študija, inkorporirane v izvajanje predavanj in seminarskih vaj.

Preverjanje znanja - obveznosti študenta:

Obveznosti pri predmetu Osebnost so izpit, seminarska naloga in aktivno sodelovanje na predavanjih. Na seznamu predavanj je zato pri vsakem predavanju navedena literatura, ki jo mora študent pred predavanjem prebrati. Seminarska naloga mora biti spisana v obsegu 20.000 - 30.000 znakov s presledki. Vključevati mora najmanj 20 znanstvenih člankov (poiščete v PsycInfo bazi), oblikovana pa mora biti kot pregledni znanstveni članek. Navodilo za oblikovanje znanstvenega preglednega članka najdete tukaj. Temo lahko predlagate sami, vendar se mora nanašati na področje osebnosti v širšem smislu, poleg tega mora eden od nosilcev predmeta potrditi primernost teme. Tema se ne more nanašati na glavni problem doktorske naloge, ker boste seminarsko nalogo s to tematiko predstavili v doktorskem seminarju.

Seminarsko nalogo morate predstaviti pred ostalimi študenti s pomočjo ppt-jev v 30 minutah. Do predstavitve morate oddati v elektronski obliki seminarsko nalogo tistemu izvajalcu predmeta, s katerim ste se domenili za temo.

Teme in termini predavanj za študijsko leto 2018/19

15.2.2019 Osebnostni vidiki odnosa do okolja.

Katerakoli monografija z naslovom Environment and personality.

1.3.2019 Nevrokognitivni temelji osebnosti.

DeYoung, Colin G. (2010). Personality Neuroscience and the Biology of Traits. Social and Personality Psychology Compass. 4 (12): 1165–1180.

?? 2019 Samopodoba v diferencialni psihologiji.

Kobal Grum, D. (2017). Samopodoba v diferencialni psihologiji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

22.3.2019 Samospoštovanje, osebnost in vedenje v različnih življenjskih kontekstih.

Marčič, R. in Kobal Grum, D. (2016). Gender differences in the relationship between self-esteem varieties and aggressiveness. V: HOLLOWAY, Franklin (ur.). Self-esteem : perspectives, influences and improvement strategies, (Psychology of emotions, motivations and actions). New York: Nova Publishers., str. 75-106.

Ucman, S. in Kobal Grum, D. (2016). Improvement of self-esteem in persons with dependency on illicit drugs after clinical treatment. V: HOLLOWAY, Franklin (ur.). Self-esteem : perspectives, influences and improvement strategies, (Psychology of emotions, motivations and actions). New York: Nova Publishers. str. 231-272.

5.4.2019 Vloga osebnosti pri ustvarjalnem mišljenju in vedenju

Puryear, J. S., Kettler, T., & Rinn, A. N. (2017). Relationships of personality to differential conceptions of creativity: A systematic review. Psychology of Aesthetics, Creativity, and the Arts, 11(1), 59–68.

10.5.2019 Generalni faktor osebnosti: Biološki in nevroznanstveni temelji.

Musek, J. (2017). The General Factor of Personality; London, San Diego, Cambridge (MA), Oxford (UK): Elsevier Academic Press, 167-182.

24.5.2019 Medkulturne razlike v povezanosti strukture jaza, uravnavanja čustev in blagostanju.

Cheng, C. et al. (2011). Sociocultural Differences in Self-Construal and Subjective Well-Being: A Test of Four Cultural Models. Journal of Cross-Cultural Psychology, 42, 832-855.

14.6.2019 Predstavitev seminarskih nalog

Izvajalci: Sonja Pečjak, Cirila Peklaj, Melita Puklek Levpušček

Izvajalci: Maja Zupančič, Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Matija Svetina

Izvajalci: Valentin Bucik, Gregor Sočan, Grega Repovš, Marko Polič, Janek Musek, Darja Kobal Grum, Andreja Avsec

Opis

Doktorski seminar je namenjen poročanju študentov o svoji doktorski raziskavi. V prvem letniku mora študent predstaviti najprej seminarsko nalogo na temo doktorske naloge. V njen že lahko poda prve ideje za raziskavo. seminarska naloga je postavljena problemsko, kar pomeni, da študent predstavi dileme, probleme, nerazjasnjena vprašanja na področju, ki jih ima namen raziskovati. Seminarska naloga mora biti spisana v obsegu 20.000 - 30.000 znakov s presledki. Vključevati mora najmanj 15 znanstvenih člankov (poiščete v PsycInfo bazi). Seminarsko nalogo morate predstaviti pred ostalimi študenti s pomočjo ppt-jev v 45 minutah. Do takrat morate oddati v elektronski obliki seminarsko nalogo svojemu mentorju. V začetku maja predstavite zasnovo svoje dispozicije v 30-45 minutah, tako da lahko na podlagi pripomb oblikujete končno dispozicijo, ki jo oddate v Referatu da doktorski študij (rok za oddajo je v sredini maja). Oddano dispozicijo dobi v oceno komisija, pred katero junija oz. septembra dispozicijo tudi predstavite. Če komisija zahteva popravke dispozicije, morate dispozicijo popraviti v zahtevanem roku. Oddana dispozicija je pogoj za vpis v 2. letnik študija.

Izvajalci: Anja Podlesek, Grega Repovš, Marko Polič, Janek Musek, Darja Kobal Grum, Andreja Avsec

Izvajalci: Valentin Bucik, Gregor Sočan, Grega Repovš, Sonja Pečjak, Cirila Peklaj, Melita Puklek Levpušček, Velko S. Rus, Robert Masten