Sociologija materialne kulture

Sociologija materialne kulture

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 15

Ure vaj: 0

ECTS točke: 4

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Vidmar Igor

Predmet Sociologija materialne kulture najprej vpelje študente v problematiko kategorizacije predmetov (proizvedeni/naravni; okolje in nepremičnine / prenosljivi predmeti idr.); na to naveže problematizacijo predmetnih praks (produkcija; menjava in distribucija; potrošnja s praksami uporabe in izmenjave predmetov). Razvije različne aspekte teh praks, zlasti razlikovanje med utilitarno in simbolno razsežnostjo predmetov ter med rutinami predmetnih praks ter kulturnimi pomeni načinov njihove uporabe. Podrobneje so analizirane prakse, v katerih je v sodobnih družbah razvita ideološka razsežnost predmetnosti (potrošnja nasploh; nakupovanje; zbiranje; dominantni in alternativni načini rabe idr.). Sodobne prakse so kontrastirane s tistimi, ki so izpričane v etnologiji in zgodovini, poseben poudarek pa je namenjen problematiki odtujujočih (npr. fetišizma, komodifikacije) in emancipirajočih razsežnosti posredovanja družbenih razmerij s pomočjo predmetov.

- A. Appadurai (ur.) (1986) The Social Life of Things, Cambridge: C. Univ. Press;
- P. Bourdieu (2002), Praktični čut (= Sens pratique), Ljubljana: SH;
- F. Braudel (1988-91) Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.-XVIII. stoletje (= Material Civilzation, Economy and capitalism, XV-XVIII c.), 3 deli , Ljubljana: SH;
- M. Mauss (1996) Esej o daru idr. spisi (= Essai sur le don etc.), Ljubljana: SH;
- D. Miller (1987) Material Culture and Mass Consumption, Oxford: Blackwell;
- S.M. Pearce (1995) On Collecting: An Investigation Into Collecting in the European Tradition, London: Routledge;