© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI
Na Oddelku za sociologijo so se 17. 5. 2024 odpravili_e na ekskurzijo v Maribor in okolico.
Prva postojanka je bil Muzej norosti na Tratah na gradu Cmurek, kjer je v preteklosti deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate. Pred 20 leti so ga zaprli kot rezultat bojev za deinstitucionalizacijo in integracijo oseb s težavami v duševnem razvoju ali zdravju v širšo skupnost. Muzej tematizira družbeno konstrukcijo norosti in totalne institucije, na ogled pa so tudi druge vsebine, denimo prostori in pohištvo iz grajskega obdobja pred ustanovitvijo zavoda. Ker so si muzej ogledali_e sociologi_nje, so se posvetili_e vprašanju, kaj so pravzaprav totalne institucije? Dr. Jasna Podreka je na kratko predstavila zgodovino in problematiko zapiralnih ustanov, kot je bil tudi zavod na gradu Cmurek. Vpletla je teorije Ervinga Goffmana in Michela Foucaulta, ki sta jih tematizirala v več delih. Po Goffmanu so totalne institucije ustanove, kjer živi veliko število posameznikov_ic, izločenih iz širše družbe in ki za daljše časovno obdobje skupaj preživljajo prisilno organiziranost življenja. V teh institucijah so ločeni od družine in prijateljev, ob vstopu v ustanovo pa izgubijo svojo identiteto. Njegovo teorijo so tako uporabili_e kot orodje razumevanja zgodovine norosti in jo obogatili_e s primeri številnih zgodb, ki nam jih je predstavila kustosinja. Foucault se je tematike dotaknil med drugim v svojem eseju Zanke oblasti, kjer je opisal mehanizem, ki se je po 19. stoletju infiltriral v pravne družbe. Ta mehanizem ni upošteval pravnih form, njegovo načelo ni bil zakon, ampak norme, njegovo orodje pa niso bila več sodišča, zakon in sodni aparat, temveč medicina, psihiatrija in psihologija. Kot primer je izpostavil takratni kazenski sistem: danes gre skoraj vsak zločinec še skozi roke specialista za medicino, psihiatrijo ali psihologijo — živimo v družbi, kjer zločin ni več kršenje zakona, ampak je prej odklon od norme. Na Tratah so kot uporabno prepoznali_e tudi njegovo teorijo iz drugih del, denimo Rojstva klinike ali Nadzorovanja in kaznovanja. Tekom ogleda so se skupaj s kustosinjo Barbaro Kotnik in članico programske ekipe Darjo Farasin, ki se posvečata sociološko-antropološkemu terenskemu delu in njegovi muzejski predstavitvi, večkrat vprašali_e: kaj je norost?
Po obisku muzeja so se posvetili_e zgodovini Maribora s poudarkom na večkratnih demografskih, gospodarskih in socialnih prelomih v mestu od konca prve svetovne vojne dalje. Na avtobusu so prisluhnili_e predavanju dr. Gorazda Kovačiča, ki je uvodoma prebral opisa preteklih nemško-slovenskih odnosov v Mariboru tako z nemške kot s slovenske Wikipedije kot kazalnika javnega mnenja o zgodovini tega mesta. Nadaljeval je s predavanjem o hitlerizmu v okolici Maribora iz časa 30. let 20. stoletja (če se ekskurzije niste udeležili_e, si lahko več o tem preberete v knjigi Mateje Ratej z naslovom Svastika na pokopališkem zidu: poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja). Nato so se z lokalnim vodnikom sprehodili_e po starem mestnem jedru in spoznali pestro gospodarsko zgodovino mesta, ki se ga je po drugi svetovni vojni prijelo ime “jugoslovanski Manchester”, saj se je razvilo v eno največjih središč tekstilne industrije v Jugoslaviji.
Na koncu so se podali_e še v podzemne rove pod Industrijsko cono Tezno, kjer je v času druge svetovne vojne obratovala tovarna, kasneje imenovana Tovarna avtomobilov Maribor (TAM), v kateri so takrat proizvajali dele za nemška vojaška letala. Tovarno so zgradili leta 1941, nacistična oblast pa je leta 1943 zaradi bombnih napadov proizvodnjo preselila v skoraj 9 tisoč kvadratnih metrov podzemnih hodnikov, kamor so namestili stroje in delavce, ki so v rovih tudi prenočevali. Vodeni ogled so pričeli_e ob zvokih zavezniškega letalskega napada in nadaljevali_e z ogledom fotografske razstave. Med sprehodom so prisluhnili_e tudi pripovedi pričevalca delavca.
Odkrivali_e so manj znane kotičke slovenske Štajerske ter se spoznavali_e s teorijo in zgodovino, ki sta dodatno osmislili prebrano literaturo. Celo Mariborčani_ke med njimi so se naučili nekaj novega.
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI