Prof. dr. Tone Smolej prejel nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020

Prof. dr. Tone Smolej (Foto: Matjaž Rebolj)

Prof. dr. Tone Smolej (Foto: Matjaž Rebolj)

Prof. dr. Tone Smolej z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete je prejel nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020, in sicer za ohranjanje spomina na starejše slovenske znanstvenike in znanstvenice. Prof. Smolej je leta 2016 začel voditi projekt Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918); najpomembnejši rezultat projekta je 450 strani dolga monografija. Leta 2018 je organiziral mednarodni simpozij  o slovenskih doktorandih v Gradcu, v pripravi pa je nemška monografija, ki bo izšla v prestižni seriji Publikationen aus dem Archiv der Universitat Graz. Napisal je ključno poglavje za monografijo Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izšla ob stoletnici, in sodeloval v več dogodkih ter pogovorih za medije.

Iskrene čestitke!

 

Utemeljitev

Leta 2016 je Smolej začel voditi projekt Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918), ki ga je financirala ARRS. Skupaj s sodelavci je v avstrijskih in čeških arhivih zbiral dokumente o doktorandih slovenskega rodu, ki so med letoma 1872 in 1918 promovirali na filozofski fakulteti na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Najpomembnejši sad projekta je obsežna monografija (450 strani) Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski filozofski fakulteti, ki je leta 2019 izšla v njegovem uredništvu. V njej so predstavljeni 104 doktorandi in ena doktorandka, ki so promovirali do leta 1918. Polovica doktorandov je promovirala iz slovanske, romanske in klasične filologije ter zgodovine. Koordinacija monografije je bila zelo zahtevna, saj je sodelovalo kar 17 piscev različnih znanstvenih profilov. Ker sta se na filozofskih fakultetah tedaj poučevala tudi matematika in naravoslovje, je bilo raziskovanje teh doktoratov poseben izziv. Projekt je zaradi svoje odmevnosti, k čemur je prispevala tudi stota obletnica ljubljanske univerze, vzbudil pozornost v strokovni javnosti, zato je urednik k sodelovanju uspel pritegniti še zunanje sodelavce. Pri pisanju poglavij so sodelovali humanisti in naravoslovci, uspešno interdisciplinarno raziskovanje velja šteti med dosežke projekta.

Septembra 2018 je Smolej organiziral v Plemljevi vili na Bledu mednarodni simpozij  o slovenskih doktorandih v Gradcu. V pripravi je nemška monografija, ki bo izšla v prestižni seriji Publikationen aus dem Archiv der Universitat Graz in bo predstavila 54 doslej večinoma manj znanih doktorandov slovenskega rodu filozofske fakultete Univerze Karla in Franca. Smolej je v arhivu graške univerze odkril prvi doktorat v slovenskem jeziku avtorja Lovra Požarja iz leta 1881, ki je nastal štiri desetletja pred ustanovitvijo ljubljanske univerze. Ta dragocena najdba sodi med nepričakovana odkritja projekta. Na podlagi večkratnih raziskav v praškem univerzitetnem arhivu je Smolej objavil v češki reviji Slavica litteraria razpravo o štirih slovenskih doktorandih na Filozofski fakulteti Karlove univerze.

S pomočjo zbranega gradiva je napisal ključno poglavje za monografijo Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izšla ob stoletnici. V njem je popisal prvo generacijo profesorjev, ki so študirali na Dunaju in v Gradcu in omenil zasluge njihovih mentorjev. Prav njihova izobrazba, ki so jo okronali z disertacijo, je bila bistvenega pomena za nastanek in razvoj univerze v Ljubljani.

V času praznovanja stoletnice je imel Smolej predavanja in intervjuje na Radiu Slovenija, soorganiziral pa je tudi okroglo mizo ob počastitvi prve doktorandke Anke Mayer in okroglo mizo o prvih docentkah.

V projektu mu je skupaj s sodelavci uspelo obuditi spomin na 161 doktorandov in dve doktorandki, ki so po opravljeni disertaciji na filozofskih fakultetah na Dunaju, v Gradcu in v Pragi promovirali med letoma 1877 in 1918. Obravnavane so bile disertacije strok, ki se danes poučujejo vsaj na petih fakultetah Univerze v Ljubljani. Tako naravoslovne kot humanistične stroke teh doktoratov večinoma niso imele v evidenci. Sadovi projekta omogočajo uvid v predzgodovino številnih strok, ki se poučujejo na Univerzi v Ljubljani. Smolejev projekt je dokazal, da je bila v naših deželah veliko daljša znanstvena tradicija, kot pa je stara naša prva univerza, naši znanstveniki pa so sodelovali z nekaterimi najbolj uglednimi profesorji Avstro-Ogrske.

 

 

 

Zadnje novice

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

1.	Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)