Simpozij o pesnici Danici Ručigaj ob dnevu makedonskega jezika

Na Filozofski fakulteti smo 5. 5. 2023 obeležili dan makedonskega jezika s simpozijem o pesnici Danici Ručigaj. Simpozij, ki smo ga uvrstili tudi v fakultetni program Leta jezikov, je organiziral Oddelek za slavistiko v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Pólice Dubove, ki je lani objavilo zbrane pesmi Danice Ručigaj v prevodu diplomantke južnoslovanskih študijev Maje Kovač, ki je v spremni besedi med drugim zapisala: »Danica Ručigaj se je rodila leta 1934 v Skopju, očetu Slovencu in mami Albanki. Leta 1960 je izdala pesniški prvenec Srebrne nočne igre, kar je bil prelomen dogodek za makedonsko kulturno sceno. Gre namreč za prvo pesniško zbirko v Makedoniji, ki jo je napisala ženska, in Danica Ručigaj je s tem postala prva makedonska pesnica. Izida druge zbirke Ujetniki vetra ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo in še posebej glavno mesto, kjer je pesnica živela.«

»Izid opusa Danice Ručigaj v slovenščini je čudovita priložnost, da o življenju in delu te pesnice razpravljamo na simpoziju, saj je kljub njeni nezanemarljivi vlogi v razvoju makedonske poezije in nenazadnje njenim slovenskim koreninam pri nas doslej še nismo uspeli spoznati v vsem njenem sijaju. To pa je hkrati tudi prvi simpozij na svetu, posvečen tej pesnici,« je ob otvoritvi dejala predstojnica Oddelka za slavistiko in vodja simpozija, izr. prof. dr. Namita Subiotto.

Prodekanja Filozofske fakultete, prof. dr. Mojca Smolej, je v pozdravnem nagovoru izpostavila tesne slovensko-makedonske znanstvene stike na področju slovenistike in makedonistike: »Na novoustanovljeni Filozofski fakulteti v Skopju je dobil prvo akademsko službo Fran Petre, ki je med prvimi predaval o slovenski književnosti v Makedoniji. Ljubljana je prvega lektorja makedonskega jezika dobila šele na začetku šestdesetih let. Bil je to pozneje slavni akademik Blaže Ristovski. Njegov naslednik  je bil vsestranski Dragi Stefanija, ki je leta 1984 ustanovil katedro za makedonski jezik in književnost ter jo vse do upokojitve tudi vodil. Prof. Stefanija, ki je s svojim izjemnim znanjem in nadvse simpatičnim značajem populariziral makedonščino med študenti ljubljanske slavistike, bi letos praznoval 90. let, katedra, ki jo je ustanovil, pa bo naslednje leto vstopila v peto desetletje. Sedaj jo odlično vodi prof. dr. Namita Subiotto, za kar se ji v imenu dekanje zahvaljujem. Pozabiti ne smemo tudi na prejemnico Toporišičeve nagrade, red. prof. dr. Lidijo Arizankovsko s Filološke fakultete Blažeta Koneskega, ki prav tako že več desetletij skrbi za tesne znanstvene stike med državama.« 

Navzoče je pozdravil tudi veleposlanik Republike Severne Makedonije v Sloveniji, nj. eks. Goran Milevski, ki je spomnil, da je Vlada Republike Severne Makedonije 5. maj razglasila za dan makedonskega jezika, ker je bila na ta dan leta 1945 uzakonjena makedonska cirilica, ter pohvalil pobudo za organizacijo simpozija o prvi makedonski pesnici.

Mag. Ivan Antonovski, asistent za sodobno makedonsko književnost na Filološki fakulteti Blažeta Koneskega pri Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju, prejemnik priznanja za najboljšega mladega znanstvenika na področju humanistike v letu 2021 ter lektor na seminarjih za makedonski jezik, literaturo in kulturo je v prispevku Med ljubeznijo in stvarnostjo v opusu Danice Ručigaj pokazal, kako je poezijo Danice Ručigaj spremljala domača literarna kritika in kako jo vrednoti makedonska literarna veda.

Priznani novinar Makedonskega radia – Radia Skopje ter publicist Sveto Stamenov, ki se v sodelovanju z Iskro Čoloviḱ in pesničino sestro Zlatico Popoviḱ zadnji dve desetletji najbolj aktivno posveča raziskovanju duhovne dediščine Danice Ručigaj in je med najbolj zaslužnimi, da njeno delo ni utonilo v pozabo, je predstavil osem obsežnih knjig o njenem življenju, delu in recepciji, pri katerih je sodeloval kot avtor, urednik ali založnik. Knjige je nato podaril Knjižnici Oddelka za slavistiko in Oddelka za slovenistiko.

Redni profesor diplomacije, pisatelj in pesnik dr. Milan Jazbec je spregovoril o tem, kako se je kot slovenski veleposlanik v Makedoniji v obdobju 2016–2020 seznanil z zgodbo o Danici Ručigaj, ki ga je vzpodbudila k temu, da je o njej napisal več depeš in strokovnih prispevkov.

Eden izmed vrhuncev simpozija je bil nastop pesnika, pisatelja, novinarja, publicista in scenarista Željka Kozinca, ki je obudil spomine na srečanje z Danico Ručigaj, ko je z makedonsko literarno delegacijo leta 1959 obiskala Ljubljano.

Nato sta nastopili diplomantki južnoslovanskih študijev Maja Kovač in Lara Mihovilović, ki sta predstavili svoje izkušnje s prevajanjem poezije Danice Ručigaj v slovenščino. L. Mihovilović, ki je leta 2019 v 83/84 št. revije Poetikon objavila prevod dvanajstih pesmi Danice Ručigaj, kar je najbrž prvi slovenski prevod poezije te pesnice objavljen v Sloveniji, je naredila tudi primerjalno analizo treh slovenskih prevodov pesmi Ljubezen.

V sklepnem delu simpozija je del rezultatov literarnovedne analize predstavila prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, ki je opazila, da se v poetiki obeh zbirk Danice Ručigaj pojavlja tesen spoj tradicionalnih in sodobnih pristopov, med katerimi je večjo pozornost posvetila sodobnim.  »Prav ti so me posebej presenetili v smislu prvenstva: le redki pesniki in pesnice v svoji prvi pesniški zbirki predstavijo toliko novosti, v primeru Ručigaj pa gre še za prvenstvo v širšem smislu, gre za prvenstvo makedonske poezije žensk,« je povedala in pokazala pesničino inovativnost pri tematizaciji izčrpanosti in brezpotja v nenaslovljeni pesmi, ki jo uvaja verz Brezno vrženo v srce zaradi slutenj.

Izr. prof. dr. Namita Subiotto pa je za izhodišče obravnave poezije Danice Ručigaj izbrala ekokritiški pogled in ugotovila, da pesnica z nizanjem izvirnih podob narave, ki zaradi večpomenskosti nudijo različne interpretacije, pokaže neverjetno kreativnost v rabi makedonskega jezika, ki je bil v času nastanka obeh zbirk kodificiran šele slabi dve desetletji, zato si zagotovo zasluži, da na dan makedonskega jezika snop žarometa usmerimo nanjo.

Simpozij sta spremljali tudi pesničina sestra Zlatica Ručigaj Popoviḱ in nečakinja Sanja Popoviḱ Ḱosiḱ.