Začel se je sejem akademske knjige Liber.ac 2024: Poučujem. Prihodnost oblikujem.

Z današnjo otvoritveno prireditvijo se je začel letošnji sejem akademske knjige Liber.ac, ki ga je letos že petnajstič zapored pripravila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (UL FF). Sejem spremlja bogat spremljevalni program v znamenju poklica učitelja – enega najpomembnejših, a hkrati v zadnjem času najbolj spregledanih poklicev. Na sejmu, katerega častna pokroviteljica je predsednica Republike Slovenije (RS) dr. Nataša Pirc Musar, sodeluje 40 razstavljavcev. Odprtje sejma je zaradi slabega vremena potekalo v avli fakultete, kjer so danes tudi stojnice razstavljavcev, tam prav tako poteka spremljevalni program. 

Na otvoritvenem dogodku so zbrane nagovorili: rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, dekanja UL FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, ministrica za kulturo RS dr. Asta Vrečko in podžupan Mestne občine Ljubljana (MOL) Boštjan Koritnik. Program so s pesmimi obogatili članice in člani Študentskega pevskega zbora UL FF in pevka Eva Gašperič. 

Dekanja UL FF prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je v svojem nagovoru povedala, da z motom letošnjega sejma Poučujem. Prihodnost oblikujem. izpostavljamo učiteljski poklic, za katerega izobražujemo tudi na UL FF – učitelj – profesor slovenščine, zgodovine, geografije, francoščine, angleščine, latinščine, je bil nekoč zelo spoštovana oseba. “Upam si trditi, da je učiteljski poklic v družbi degradiran. Ne pripisujemo mu veljave, ki bi jo moral imeti pri tem, da prenaša znanje na mlajše generacije, da vzgaja. Degradacija se v Sloveniji dogaja že dolgo: če razmišljamo o vzrokih, lahko izpostavimo pretirano zaščitniške starše, naravo Slovencev, da vedo bolje od strokovnjakov, predvsem pa bolje od učitelja, kaj je bolje za njihove otroke in kako bi moralo biti, pomanjkanje vzvodov, s katerimi bi lahko vzdrževali avtoriteto in disciplino, morda so problem tudi plače in želja po lagodnem življenju, ki ga v učiteljskem stažu kljub pregovornim počitnicam ni veliko. V resnici pa so to podrobnosti, ki izvirajo iz odnosa družbe do znanja in njegovega vrednotenja v svetu kapitala.” Po njenem mnenju je poklic učitelja poslanstvo. “Delo z mladimi je navdihujoče. Delo z mladimi oplemeniti stare ideje, jih preoblikuje in jim daje krila. Delo z mladimi pomlajuje. In gradi empatijo ter vzajemne odnose. Sama sem prepričana, da je učiteljski poklic najlepši na svetu – predvsem na fakultetah, kjer lahko poleg tega še raziskujemo. Seveda ti mora biti to tudi všeč, tu se globoko strinjam z Bertrand Russelom, ki zapiše: Noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni.” 

Navzoče je pozdravil tudi rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, ki je poudaril pomembno vlogo knjige, medtem ko se v naših družbah bralna kultura izgublja. “Knjige, kot vsi vemo, širijo obzorja, dajejo nam širok pogled na svet, razumevanje sveta, pomagajo nam, da delujemo kot združena skupnost.” Dodal je, da po drugi strani družbena omrežja naše poglede ožajo, nam dajejo ozke informacije, utrjujejo nas v naših ozkih prepričanjih. Prireditve, kot je Liber.ac, se mu zdijo pomembne, saj na njih predstavljamo knjige – tako akademske kot bolj poljudne – ne le interni javnosti UL, pač pa širši javnosti, dajemo pomen bralni kulturi ter spodbujamo ljudi, da v roke vzamejo knjigo. 

Ministrica za kulturo RS dr. Asta Vrečko je v svojem nagovoru izpostavila pomembnost nadaljevanja tradicije akademske knjige, sploh v današnjem svetu. Kritična misel je danes še toliko bolj pomembna kot je morda bila v preteklosti. Omenila je manifest o poglobljenem branju, ki so ga pripravili lani ob Frankfurtskem knjižnem sejmu in je prejel veliko odmevnost v svetu, ter govori o tem, zakaj je ključno, da si vzmamemo čas za branje poglobljenih besedil. “To si moramo ves čas ponavljati: če hočemo razumeti kompleksnost sveta, si moramo vzeti čas za branje kompleksnih besedil. To ni enostavno; ne zgolj zaradi socialnih omrežij, predvsem zaradi tega, ker za to potrebujemo čas. Da si lahko vzamemo čas, moramo imeti urejene delovne pogoje, bivanjsko problematiko in vse ostale stvari, ki nam omogočajo, da si vzamemo prosti čas in zbranost, ki ga te stvari potrebujejo.” Meni, da so takšni sejmi, kot je Liber.ac, zato še toliko bolj pomembni – to so sidrišča misli, umirjenosti, refleksije in tudi pogleda v prihodnost, ki nas usmerjajo in nas sidriščijo v tistem najpomembnejšem temelju – znanosti. Veseli jo, da je letošnja tema sejma učitelj, učiteljica, profesorica, profesor – ki so ključni za izobraževanje, obenem pa so učitelji in pedagogi zaposleni tudi zunaj učilnic (delajo z odraslimi, mladostniki, na tretji univerzi, v kulturnih ustanovah …). Ves ta poklic, kot celota, je pogosto podcenjen.

Tradicionalni sejem Liber.ac že vse od leta 2010 povezuje članice UL ter mnoge slovenske akterje s področja izdajanja, promocije in distribucije akademskih knjig. Zasnovan je kot tridnevna javna prireditev s spremljevalnim programom, s katero se v slovenskem prostoru uveljavlja nov tip knjižnega sejma, obenem pa se vzpostavlja novo kulturno in komunikacijsko središče. Sejem povezuje različne akterje s področja produkcije in promocije akademske knjige od univerzitetnih založb in knjigarn do univerzitetnih knjižnic. Opozarja na raznolikost in visoko kvaliteto slovenskega akademskega založništva, najnovejše dosežke znanosti in interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem šolstvu. Obenem poskuša akademsko knjigo približati širši zainteresirani javnosti, študentom in dijakom, ki se odločajo o izbiri študija, pa tudi tistim, ki se v okviru vseživljenjskega izobraževanja odločajo za univerzitetno izobrazbo.

Več informacij o sejmu in spremljevalnem programu najdete na spletni strani sejma.