Smrt lirike ?

Vprašaj, ki stoji v naslovu Senegačnikove knjige o »smrti lirike«, ni retorična gesta, temveč napad na rutiniranega bralca, ujetega v imanentizem vsakdanjosti. Takšnega bralca, ki je oznanila o najrazličnejših smrtih – umetnosti, transcendence, človeškega jaza, zavesti, resničnosti in podobnih »tradicionalizmov«, tudi lirike, navsezadnje – brez zavor sprejel v svoj intelektualni imaginarij. Včasih tako zelo, da je pozabil celo na svojo lastno smrtnost. In ob tem zaspal. (dr. Matevž Kos)
Rezilo mora zarezati globoko, če naj bo prisad uspešno odstranjen. In rezilo negativnega tu zares zareže. Kdo bi si mislil, da je tako robno in skrito tkivo, kot je sodobna poezija, tako grdo ognojeno? »Krasni novi svet« splakuje liriko v odtoke zgodovine. Če poezija vendarle še nekako životari, pa naj bi bila lirika, kvintesenca poezije, danes mrtva. … Vendar Senegačnikova knjiga nikakor ni času neprimerna diagnoza neke nekroze, ampak je poetološko izviren in ambiciozen projekt: preiskovanje ontoloških globin lirike, pred katerimi mora akademska vednost vedno kloniti. (dr. Alen Širca)