Kratka predstavitev smeri doktorskega študija Psihologija osebnosti
Osebnost je temeljni izvor našega obnašanja in je kot eden osrednjih konceptov zahodne kulture od antičnih časov predmet sistematičnega proučevanja. Znanstveno raziskovanje osebnosti se je začelo hkrati z začetki znanstvene psihologije v 19. stoletju, njegovi pionirji pa so prav vsi “očetje” psihologije: Wundt, James, Pavlov in Freud. V nadaljnjih desetletjih so se profilirale glavne perspektive raziskovanja osebnosti: strukturno dispozicijska, psihodinamska, vedenjska, humanistična, kognitivna in v zadnjem času močno napreduje raziskovanje osebnosti na biološkem področju (vedenjska genetika osebnosti, evolucijska psihologija osebnosti in nevroznanstvena psihologija osebnosti). Po drugi strani je raziskovanje osebnosti pomembno v socialni in kulturni psihologiji in v ti. pozitivni psihologiji. V raziskovanju osebnosti se križajo vse pomembne teoretske paradigme psihologije, saj pomeni osebnost kot predmet raziskovanja integracijo drugih psihičnih procesov in funkcij, prav tako pa se tukaj povezujejo vse metodološke paradigme psihologije od eksperimentalne do psihometrične, od kavzalno analitične do socialno konstruktivistične. Vsekakor pa psihologijo osebnosti posebno označujeta dva medsebojno povezana in odvisna pristopa, prvi, usmerjen k spremenljivkam, ki se osredinja na raziskovanje velikih vzorcev in kompleksno multivariatno metodologijo (ki se je v znatni meri razvijala prav ob raziskovanju osebnostnih spremenljivk in medosebnih razlik) in drugi, usmerjen k posamezniku, ki se osredinja na razumevanje posamezne osebe kot presečišča mnogih spremenljivk.
Navedena struktura poglobljenega raziskovanja osebnosti je zajeta v obeh temeljnih predmetih tretjestopenjskega študija na področju psihologije osebnosti, v enem so v ospredju predvsem vsebinski problemi raziskovanja osebnosti, v drugem metodološki. Usmeritvene seminarske teme (Doktorski seminar I) nudijo nato še nadaljnje možnosti poglabljanja in usmerjanja znotraj področja, medtem ko izbirne seminarske teme (Doktorski seminar II in zunanji izbirni predmet) odpirajo možnost interdisciplinarnih in transdisciplinarnih povezav in poglabljanja v eventualne vsebinske in metodološke specialnosti, ki so stvar individualiziranih interesov študentov.
Psihologija osebnosti tako išče na eni strani temeljne zakonitosti človekovega delovanja, s katerimi je mogoče razložiti posameznikovo doživljanje in obnašanje in medosebne razlike v doživljanju in obnašanju, na drugi strani pa je poznavanje zakonitosti osebnostnega delovanja temeljnega pomena za katerokoli pomembnejše aplikativno in praktično delo v psihologiji. Temu drugemu aspektu so prav tako posvečene nekatere izbirne tematike, predvsem seminarske, npr. psihodiagnostika osebnosti.
Pri realizaciji programa, ki naj bi usposabljal študente za kakovostno in samostojno raziskovalno delo (npr. na Oddelku za psihologijo in v drugih raziskovalnih ustanovah), so predvideni kot izvajalci naši najkompetentnejši raziskovalci na področjih osebnosti, prav tako pa je kot stalna praksa predvideno vključevanje ad hoc vabljenih znanstvenikov in strokovnjakov.
Predmetnik
Organizirane oblike študija (60 KT):
1. Temeljni predmet I: Osebnost (10 KT)
2. Temeljni predmet II: Raziskovalna metodologija v psihologiji (10 KT)
3. Doktorski seminar I (10 KT)
4. Doktorski seminar II (10 KT)
5. Zunanji izbirni predmet (10 KT)
6. Predstavitev rezultatov raziskovalnega dela (10 KT)
Individualno raziskovalno delo (120 KT)