Najpogostejša vprašanja o študiju psihologije

Psihologi/nje na to vprašanje sicer težko podamo odgovor (kaj je za nekoga zahtevno, kakšna so njegova/njena zanimanja, ki ga/jo bodo pri delu motivirala, da bo to manj zahtevno, kako se nekdo uči, kako natančen/na je …), vsekakor pa drži, da študij psihologije pri nas zahteva celega človeka in ga boste zelo težko opravili mimogrede – že zato, ker zahteva kar nekaj prisotnosti pri organiziranih oblikah dela, pisanje poročil, izvedbo praktičnih vaj … Nikakor pa študenti/ke psihologije niso obsojeni na družbeno izolacijo s knjigami; psihologi/nje se zavedamo tudi pomembnosti odmora pri delu ter usklajevanja študija in drugih dejavnosti.

Naj ponazorimo z nekaj primeri: nekateri/e naši/e študenti/ke študijske obveznosti uspešno usklajujejo s kariero na področjih športa in umetnosti ali pa vzporedno študirajo na katerem drugem študijskem programu (npr. medicina, sociologija). Sploh študenti/ke višjih letnikov (ki so pri opravljanju študijskih obveznosti že bolj domači) neredko opravljajo raznolika študentska dela, tudi na področju psihologije, ali prostovoljijo, na Oddelku za psihologijo pa 

Študijski proces na fakulteti se močno razlikuje od učnega procesa, ki ste ga vajeni iz osnovne in srednje šole. Poleg predavanj boste na študiju psihologije obiskovali še vaje, kjer boste teoretično znanje uporabili pri praktičnem delu, ter seminarje, pri katerih se poglobljeno ukvarjate z izbranimi temami. Ker vaje in seminarji potekajo v več skupinah, bo vaš urnik precej razgiban in različen od urnikov vaših kolegov/ic. Pri usklajevanju študijskih obveznosti, učenju in pisanju poročil boste tako morali biti samostojni in prevzeti pobudo, kar je nekaterim študentom/kam lahko nekoliko obremenjujoče, vendar pa naj vas tolaži dejstvo, da se z enakimi težavami soočajo tudi študenti/ke drugih smeri.

Sicer pa na Filozofski fakulteti UL vsakemu/i od bodočih študentov/k dodelimo tudi tutorja/ko študenta/ko višjega letnika), ki vam bo že pred začetkom študijskega leta posredoval/-a vse pomembne informacije, ki vam bo skozi celoten prvi letnik na voljo s praktičnimi nasveti ter odgovori na vaša vprašanja in ki bo poskrbel/a, da prehod iz srednje šole na fakulteto ne bo tako zahteven.

Delo, ki ga opravljamo psihologi/nje, je strokovno zahtevno in odgovorno. Temelji na številnih uveljavljenih teorijah in zato zahteva poglobljeno znanje, ki ga boste pridobili med študijem na našem oddelku. Seveda pa to ne pomeni, da svojega teoretičnega znanja ne boste preizkusili v praksi. Res je, da je strnjeno (in s kreditnimi točkami) ovrednoteno praktično usposabljanje v smislu študijskega predmeta v učnem načrtu vključeno šele na magistrskem študiju, že v prvem letniku pa boste začeli s praktičnim delom. Obiskali boste vrtce, kjer boste delali z otroki, se preizkusili v rabi psiholoških vprašalnikov in testov, pisali poročila o praktičnih vajah … Ko boste pridobili več psihološkega znanja (beri: v višjih letnikih), pa boste obiskovali osnovne in srednje šole ter druge vzgojno-izobraževalne ustanove, različne zdravstvene ustanove, zapore, podjetja, se preizkusili v svetovanje, rabi terapevtskih tehnik, načrtovali in izvedli lastne raziskave …

V primerjavi s katerim drugim študijskim programom so metodološki predmeti (torej tudi ”statistika”) pri nas res nekoliko bolj zastopani, a enakomerno razporejeni med različnimi semestri. To se nam zdi še posebej pomembno, saj so metodološka znanja ključno orodje pri opravljanju katerega koli psihološkega poklica, znanja, ki jih o statistiki, načrtovanju raziskav, obdelavi in interpretaciji podatkov pridobijo naši/e študenti/ke, pa izjemno cenjena tudi pri iskanju zaposlitve izven ”tradicionalnih” psiholoških poklicev.

Delo pri metodoloških predmetih je sicer zelo vsebinsko usmerjeno, pri računanju pa večinoma uporabljamo programske pakete, ki delo precej olajšajo. Pri delu začnemo povsem na začetku, tako da posebej poglobljeno predznanje ni potrebno, profesorji/ce s Katedre za psihološko metodologijo pa ob tem ažurno urejajo spletno stran z gradivi, ki so vam v pomoč pri študiju, in so vedno na voljo za odgovore na vaša vprašanja. Skrb zaradi matematičnih preobremenitev naj vas zato ne odvrne od izbire študija na našem oddelku.

Razgibano. Z obveznostmi navadno začnemo že zjutraj, nato pa so te razporejene čez ves dan (poleg dela v predavalnici boste v sklopu študija obiskovali tudi vrtce, šole in druge ustanove). Urnike za letošnje študijsko leto si lahko ogledate na naši spletni strani, a upoštevajte, da se študenti/ke pri vajah in seminarjih delijo v več manjših skupin in teh predmetov ne boste obiskovali v vseh navedenih terminih. Če boste pri oblikovanju urnika spretni (ali imeli srečo pri dodelitvi skupin), lahko v katerem od letnikov računate tudi na kak prost dan.

Drugače na študiju psihologije glede prisotnosti velja, da ta pri predavanjih sicer ni obvezna (ampak zelo koristna in zaželena), je pa obvezna pri vajah in seminarjih. V izrednih okoliščinah (npr. bolezen) lahko sicer od obveznosti izostanete, a morate (kljub temu) biti prisotni na vsaj 80 % vseh terminov pri predmetu.

Cilj študija psihologije, tako na prvi kot drugi stopnji, je celostno oblikovanje profila psihologa/inje, ki bo po zaključku študija kompetentno vstopil/a na trg dela. Tekom študija ima študent/ka možnost izbire na obeh stopnjah.

1. stopnja: 

• Notranja izbirnost: Študent/ka izbira med 14 ponujenimi izbirnimi strokovnimi predmeti. V 4. semestru izbere 2 predmeta od 9 ponujenih, v 6. semestru pa 1 predmet od 5 ponujenih.
• Zunanja izbirnost: Študent/ka lahko 3 predmete (9 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

2. stopnja:

• Notranja izbirnost: Študent/ka v 3. semestru izbira med tremi ponujenimi izbirnimi strokovnimi moduli (šolskim, kliničnim in kadrovskim), in sicer izbere enega. Modul se bo izvajal v primeru, da se nanj prijavi vsaj 10 študentov/k.
• Zunanja izbirnost: Študent/ka lahko 2 predmeta (6 kreditnih točk oz. 5 % celotnega programa) pridobi v drugih študijskih programih Filozofske fakultete oziroma programih drugih fakultet Univerze v Ljubljani.

Študijska literatura je pri predmetih v okviru študija psihologije zelo raznolika. Poleg zapiskov in gradiv, ki jih prejmete na predavanjih, vajah in seminarjih, se naši/e študenti/ke pogosto učijo tudi iz knjig/e-knjig in člankov, do katerih lahko dostopate z vpisom v oddelčno knjižnico. Poleg tega boste za študij potrebovali tudi nekatere učbenike, ki si jih lahko izposodite v knjižnici (vendar za vse ni dovolj izvodov) ali s študentskim popustom kupite v Knjigarni Filozofske fakultete. Vam pa predlagamo, da z nakupom literature počakate do začetka študija; vsak/a profesor/ica vam bo pri svojem predmetu najbolje svetoval/a, kaj zares potrebujete, hkrati pa bodo koristni tudi nasveti vaših tutorjev/k in drugih študentov/k.

Poleg literature bodočim študentom/kam priporočamo tudi nakup prenosnega računalnika. Ta bo nujno potreben pri vajah in metodoloških predmetih, kjer za delo potrebujete različne programe in programske pakete (npr. MS Word, MS Excel, RStudio).

Prvostopenjski študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je izključno enopredmeten. Zaradi vsebinske zahtevnosti in izvedbene raznolikosti bi ga bilo skoraj nemogoče študirati dvopredmetno.

Vsako leto je v razpisu za vpis objavljeno število prostih vpisnih mest za vzporedni študij Psihologije. Običajno gre le za 2 prosti vpisni mesti. Naše izkušnje kažejo, da le najbolj motivirani/e, vztrajni/e in delavni/e študenti/ke uspejo dokončati oba študija, ki ju vpišejo vzporedno. Včasih lahko pride tudi do prekrivanja predmetov v urniku.

Izrednega študija v bližnji prihodnosti (vsaj dve leti) ne bomo razpisali.

Če imate vprašanja, ki jih želite zastaviti neposredno študentom/kam, vam predlagamo, da se obrnete na Društvo študentov psihologije Slovenije (najdete jih na Facebooku ali jim pišite na info.dsps@gmail.com). Gotovo vam bodo z veseljem pomagali.

Vsi/e študenti/ke so na našem oddelku enako dobrodošli/e in enako obravnavani/e. Več informacij o posameznih skupinah pa lahko najdete na spletni strani Filozofske fakultete.

Prvo- in drugostopenjski študij psihologije sta med seboj popolnoma neodvisna in ločena. Tudi, če ste pri nas uspešno končali prvostopenjski študijski program, to ne pomeni, da ste avtomatično uvrščeni v kandidatno listo za vpis na magistrski študij psihologije, niti nimate nobene dodatne prednosti pred kandidati/kami iz drugih prvostopenjskih študijev psihologije v Sloveniji in sorodnih smeri. Enakovredno lahko za vpis na magistrski študij psihologije kandidirajo tudi posamezniki/ce, ki so prvostopenjski študij psihologije zaključili/e v tujini. Z vsemi omenjenimi se torej potegujete za sprejem na magistrski študij Psihologije. Običajno imamo za vpis v magistrski študijski program Psihologije na voljo 90 vpisnih mest za kandidate/ke s slovenskim državljanstvom in iz EU ter 3 prosta vpisna mesta za kandidate/ke iz tujine (izven EU). Situacija glede vpisa se z leti spreminja. Včasih je kandidatov/k izrazito več, kot je vpisnih mest, včasih pa se niti vsa prosta vpisna mesta ne zapolnijo. Kakšna bo situacija, ko boste za vpis na drugo stopnjo na vrsti vi, je nemogoče napovedati.

Če je število prijavljenih kandidatov/k večje od števila razpisanih mest, so kandidati/ke izbrani/e glede na uspeh na izbirnem izpitu (50 %) in povprečno oceno na ustreznem dodiplomskem študijskem programu (50 %). Pri tem se kandidatom/kam z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov. V vsakem primeru vam torej priporočamo, da se pri študiju zelo potrudite - ne samo zaradi višine ocen, temveč predvsem zaradi pridobljenega znanja in kompetenc, ki jih boste pri izvajanju poklica psihologa/inje potrebovali.

V študijski program 2. stopnje psihologije na FF UL se lahko vpiše, kandidat/ka, ki je končal/a študijski program prve stopnje z drugega, sorodnega strokovnega področja, če je pred vpisom opravil/a študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Sorodna strokovna področja so: socialno delo FSD UL; pedagogika in andragogika FF UL; socialna pedagogika PEF UL; specialna in rehabilitacijska pedagogika PEF UL; tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav PEF UL; biopsihologija FAMNIT UP. (Če imate zaključen drug prvostopenjski študijski program, lahko kandidirate za vpis v študijski program 2. stopnje psihologije, če je vaš program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če ste pred vpisom opravili študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk, ki so bistvene za nadaljevanje študija.) Katere diferencialne obveznosti bi bilo potrebno v primeru končanega posameznega študija še dodatno opraviti, si lahko preberete na spletni strani pod naslovom Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa.

Po končanem prvostopenjskem študijskem programu Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru lahko enakovredno kandidirate za vpis na drugostopenjski študij Psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prav tako lahko enakovredno kandidirate za vpis v drugostopenjski študijski program Psihologija na FF UL po končanem prvostopenjskem študiju Psihologija na DOBI ali po končanem prvostopenjskem študiju Psihologija na SFU.  Možen je tudi prepis v višji letnik znotraj prvostopenjskega programa (če 1. letnik prve stopnje uspešno zaključite v Mariboru, se lahko v 2. letnik psihologije vpišete k nam), a le v skladu z razpisom in če so na voljo prosta vpisna mesta.

Knjižnica Oddelka za psihologijo je ena od 18 knjižnic Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete. Z vpisom v oddelčno knjižnico je članstvo urejeno za vseh 18 knjižnic. V knjižnico se lahko včlanijo osebe, starejše od 16 let. Študenti/ke Filozofske fakultete (FF) in Univerze v Ljubljani so članarino poravnali/e že z vpisom v letnik, s formalnim vpisom v knjižnico pa članstvo aktivirajo. Knjižnica Oddelka za psihologijo nudi dostop do različnih vrst gradiva s področja psihologije in sorodnih strok, npr. knjig, revij, zaključnih del oddelka, modela možganov… 

Študentom/kam FF in zaposlenim na FF je omogočen oddaljeni dostop z geslom do specializiranih psiholoških baz PsycINFO in PsycARTICLES, vsem študentom/kam UL pa dostop do mnogih pomembnih elektronskih baz z različnih področij znanosti (Academic Search Complete, ERIC, MEDLINE, ScienceDirect, Springerlink, Taylor & Francis Online, Wiley Online Library itd.). Knjižnica v okviru študijskega procesa izvaja izobraževanje študentov/k o iskanju literature v knjižnicah in elektronskih bazah, po potrebi izvaja tudi individualna izobraževanja. Članom/icam svetuje pri iskanju literature, oddaljenem dostopu do gradiva, objavah ipd.

Oddelek za psihologijo FF UL podpira vse vrste mednarodnih izmenjav, najbolj uveljavljene pa so študijske izmenjave preko programa Erasmus+. Seznam institucij, s katerimi ima oddelek Erasmus+ pogodbo o izmenjavi študentov/k, je dostopen tukaj. Postopek izbire kandidatov/k je objavljen v Javnem razpisu (za izbiranje kandidatov/k za mobilnost študentov/k z namenom študija v okviru programa Erasmus+), ki ga enkrat na leto objavi Univerza v Ljubljani. Vsak/a študent/ka lahko ob prijavi izbere tri institucije, s katerimi ima Oddelek pogodbo. Glede na število doseženih točk, kjer se upošteva povprečna ocena vseh opravljenih obveznosti in motivacijsko pismo, je nominiran/a na eno izmed želenih institucij.

Poklic psihologa/inje je priznan in ugleden ter ga je možno opravljati na vseh področjih, kjer je delo neposredno ali posredno povezano z ljudmi. Najpogosteje se magistri/ce psihologije zaposlujejo v zdravstvu, šolstvu in gospodarstvu. V zadnjem obdobju prodira poklic psihologa/inje tudi na področje marketinga, vedenjske ekonomije, statističnega napovedovanja, dela z živalmi, itd. Psihologi/nje pogosto sodelujejo v komplementarnih timih, v katerih so strokovnjaki/nje različnih ved (npr. z zdravniki/cami, pedagogi/njami, socialnimi delavci/kami, ekonomisti/kami, pravniki/cami). Ti nas cenijo predvsem zaradi našega analitičnega razmišljanja in metodološkega pristopa. V praksi lahko marsikatero vedenje izmerimo, analiziramo ter pripravimo ukrepe za spremembo. Zelo dobro poznamo in razumemo vsakodnevno vedenje posameznikov/ic, ga znamo spremljati ter z ustreznimi (znanstveno utemeljenimi) pristopi tudi spreminjati.

Diplomanti/ke so zaposljivi predvsem na področju organizacije dejavnosti in splošnega psihološkega svetovanja: pri organizaciji dela, organizaciji in vodenju razvojnih projektov, v poklicnem svetovanju, v marketingu (načrtujejo in izvajajo tržne raziskave, tudi zbirajo in analizirajo podatke, interpretirajo izsledke), pri vodenju pogovorov (intervjujev), na področju stikov z javnostmi, v založništvu in medijih (npr. kot uredniki/ce, redaktorji/ce, svetovalci/ke pri pripravi medijskih oddaj, npr. za otroke). Izvajajo lahko motivacijske treninge, delajo v podaljšanem bivanju in varstvu otrok v šoli, vodijo mladinske delavnice, delajo na telefonu za pomoč, opravljajo delo z begunci/kami, itd.

Magistri/ce psihologije se lahko zaposlijo kot psihologi/nje, ki opravljajo samostojno prakso in/ali znanstveno-raziskovalno delo, in sicer: v šolstvu (šolski svetovalni službi, na srednjih šolah lahko poučujejo psihologijo), zdravstvu (kot psihologi/nje v zdravstvu in po dodatni specializaciji kot klinični/e psihologi/nje), socialnem varstvu, v varstvenih ustanovah (vrtcih, domovih za starejše občane/ke), vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni/e izvedenci/ke), podjetjih in drugih organizacijah (v kadrovski službi, marketinških službah, stikih z javnostmi in razvojnih oddelkih podjetij), v tržnoraziskovalnih agencijah, v športnih organizacijah, v raziskovalnih inštitucijah, v humanitarnih organizacijah, v javni upravi (npr. na področju prometne varnosti, v pogajalskih skupinah), v državni upravi (v ministrstvih in njihovih uradih, npr. Uradu za razvoj šolstva, Uradu za droge, Uradu za mladino) in vladnih službah (npr. pri Varuhu/inji človekovih pravic), nevladnih organizacijah, v ustanovah in službah Evropske unije, novinarstvu itd.

Praktično vsi študenti/ke nadaljujejo šolanje na 2. stopnji, zato je podatek o zaposljivosti morda težje ovrednotiti. V letu 2024 je bil poklic psihologa/inje na Zavodu za zaposlovanje ugotovljen kot poklic v primanjkljaju, kar pomeni, da je trenutno ponudb za delovna mesta psihologov/inj na trgu dela več kot je povpraševanja po njih.

Največ psihologov/inj deluje prav na področju vzgoje in izobraževanja. Med različnimi profili šolskih svetovalnih delavcev/k pa smo psihologi/nje med tremi najpogostejšimi profili, poleg pedagogov/inj in specialnih pedagogov/inj. Po zaključenem magistrskem študiju na našem oddelku imajo psihologi/nje priznano tudi pedagoško-andragoško izobrazbo, kar pomeni, da jim po zaključku študija ni potrebno opravljati nobenih dodatnih izobraževanj za opravljanje dela šolske/ga psihologa/inje ali učitelja/ice psihologije.

Bodoči/a psiholog/inja se izobražuje za svoj poklic na Filozofski fakulteti, kjer opravi dodiplomski in magistrski študij. Zaposli se lahko na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, organizacije dela … Pridobi znanje s področja človekove duševnosti in specifična znanj s področja nevrologije. Hkrati pa spozna metode in tehnike dela z ljudmi v smislu svetovanja in tudi izvajanja ter vrednotenja psihodiagnostike (uporaba različnih vrst testov in vprašalnikov s področja psihologije). Ob ustrezno dopolnjenem znanju lahko izvaja tudi psihoterapijo. V zdravstvu je možna tudi pot v smeri specializacije iz klinične psihologije, ki traja štiri leta, pred tem pa je potrebno uspešno zaključiti še pripravništvo in strokovni izpit za zdravstvene delavce/ke. 

Bodoči/a psihiater/inja se izobražuje na medicinski fakulteti in po šestih letih splošnega študija nadaljuje s specializacijo s področja psihiatrije nadaljnjih pet let. Psihiatri/nje so zdravniki/ce in po večini delujejo v zdravstvenih ustanovah. Izvajajo lahko svetovanja, ob pridobitvi ustreznih znanj pa tudi psihoterapijo. Ker so podrobno izobraženi/e o biološkem/fiziološkem delovanju človeka, imajo tudi možnost predpisovanja zdravil, ki je psihologi/nje nimamo.

Specializacija iz klinične psihologije je štiri leta trajajoč učni proces, v katerem se specializant/ka skozi vsakodnevno klinično delo pod mentorstvom ter dodatnimi podiplomskimi teoretičnimi moduli, usposobi in opremi s kompetencami, potrebnimi za opravljanje kliničnopsihološkega dela. Pogoja za začetek specializacije iz klinične psihologije sta zaključen magistrski študij psihologije in opravljen strokovni izpit s področja zdravstvene dejavnosti.

Specializacija iz klinične psihologije traja štiri leta v obliki zaposlitve v zdravstvu za poln delovni čas. Sestavljena je iz dveh delov kroženja v zdravstvenih ustanovah: skupni del z enotnim programom kroženja v kliničnih ustanovah v trajanju 36 mesecev in izbirni del, namenjen poglabljanju znanj na izbranih področjih, v trajanju 12 mesecev. Specializant/ka v času specializacije na podiplomskih izobraževanjih pridobi poleg praktičnih znanj tudi teoretična znanja z naslednjih področij: psihopatologija, kliničnopsihološko ocenjevanje, psihoterapija ter nevropsihologija. Plačnik specializacije je zdravstveni zavod, kjer je specializant/ka klinične psihologije zaposlen/a. Specializacija se zaključi s specialističnim izpitom, ko glavni/a mentor/ca oceni, da je specializant/ka opravil/a usposabljanje po programu specializacije, usvojil/a ustrezna teoretična ter praktična znanja in uspešno opravil/a vse predpisane kolokvije ter predstavitve pridobljenega znanja.

Po končani specializaciji je specialist/ka klinične psihologije usposobljen/a za kliničnopsihološko diagnostiko ter izvajanje psiholoških oblik pomoči na ravni preventive, zdravljenja (psihoterapije) in rehabilitacije. Klinični/a psiholog/inja v okviru zdravstvenega sistema obravnava ljudi s psihosocialnimi problemi in duševnimi motnjami v vseh razvojnih obdobjih. Specializacija iz klinične psihologije je zakonsko regulirana v Pravilniku o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev Ur. l. RS 37/2004 ter Odredbi o programu specializacije iz klinične psihologije Ur. l. RS 71/2013 in formalno poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje v sodelovanju z Zbornico kliničnih psihologov Slovenije. Več informacij na spletni strani Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.