Začetki psihologije na Filozofski fakulteti in ustanovitev Oddelka za psihologijo
Psihologija se je na Filozofski fakulteti predavala že vse od njene ustanovitve leta 1919. Prva predavatelja psihologije sta bila Franc Veber in Karel Ozvald z Oddelka za pedagogiko. Vendar nista razvijala empirične psihologije ter nista neposredno vplivala na ustanovitev Oddelka za psihologijo. Ključno vlogo pri začetkih psihologije kot znanstvene discipline pri nas je imel prof. dr. Mihajlo Rostohar (1878–1966), ki si je želel Oddelek za psihologijo že vse od ustanovitve Univerze v Ljubljani.
Leta 1951 je Filozofska fakulteta na Rostoharjevo ponovno pobudo ustanovila Oddelek za psihologijo in Inštitut za psihologijo, on pa je postal njegov prvi predstojnik.
Prvo desetletje oddelka
Prof. dr. Mihajlo Rostohar je skoraj celotno prvo desetletje Oddelka sam uspešno predaval veliko večino psiholoških predmetov: občo, socialno pedopsihologijo in psihologijo defektnih, v naslednjih letih pa še zgodovino psihologije. V tem obdobju je imel Oddelek celo lastno mehanično delavnico, kjer so po Rostoharjevih načrtih izdelovali naprave za eksperimentalno psihologijo. Rostohar je Oddelek vodil do leta 1959.
V začetnih letih so pri izvedbi pouka sodelovali tudi zunanji predavatelji, ki so pokrivali specialna področja: patopsihologijo (Janez Kanoni, nato Lev Milčinski), fiziologijo za psihologe in fiziologijo dela (Albin Seliškar, kasneje Janko Sušnik), pedagoško psihologijo (Stanko Gogala), občo pedagogiko (Vlado Schmidt), zgodovino filozofije (Alma Sodnik) in eksperimentalno fiziko (Ladislav Jenček, nato Miroslav Adlešič).
V času Rostoharjevega vodenja so se Oddelku pridružili tudi trije asistenti, ki so pozneje postali pomembni učitelji: prof. dr. Ivan Toličič (1952, razvojna psihologija), prof. dr. Levin Šebek (1955, psihometrija in industrijska psihologija) in prof. dr. Vid Pečjak (1957, obča psihologija). Ključno vlogo pri metodološki usmeritvi Oddelka je imel akademik prof. dr. Zoran Bujas iz Zagreba, ki je od leta 1954 predaval statistiko, psihometrijo ter industrijsko psihologijo.
Oddelek po Rostoharjevem odhodu do 2000
Po Rostoharju je predstojnik Oddelka postal Vlado Schmidt. Ostal je do leta 1961, ko je mesto prevzel Ivan Toličič, ki mu je sledil Levin Šebek. V tem času se je Oddelek preselil v nove, mnogo večje prostore na Aškerčevi ulici, Rostoharjevi učenci pa so predavali že skoraj vse predmete.
Uveden je bil enopredmetni študij psihologije (1969/70), specializacije (oz. usmeritve) v tretjem in četrtem letniku ter ukinjene kombinacije študija psihologije z drugimi predmeti.
V sedemdesetih in osemdesetih letih je prišlo na Oddelek mnogo novih asistentov, ki so kasneje postali učitelji. Uvedeni so bili novi predmeti ter podiplomski magistrski študij, obvezna praksa v zunanji ustanovi in sprejemni izpiti za študij.
Medtem ko sta bila magistrski in doktorski študij organizirana že od samega začetka, je Oddelek v študijskem letu 1985/86 prvič razpisal dvoletna specialistična študija šolske psihologije in klinično-psihološkega svetovanja.
Leta 1991 je oddelek začel sodelovati z Meduniverzitetnim centrom v Luganu, Švica. Zanj je organiziral pouk psihologije z vsemi glavnimi predmeti in izpiti. Posebne oblike izrednega študija Psihologije je od 1995 do 2014 Oddelek ponujal tudi na Filozofski fakulteti.
Strokovno, znanstveno in vodstveno delo članov oddelka
Oddelek za psihologijo je v svojih prvih 50 letih delovanja z organizacijo različnih strokovnih in znanstvenih srečanj pomembno prispeval k razvoju psihološke stroke preko mednarodnega povezovanja in krepitve znanstvene izmenjave. Bil je glavni organizator 14. mednarodnega srečanja za uporabno psihologijo leta 1964 v Ljubljani, soorganizator Srečanja psihologov podonavskih dežel leta 1988 v Poljčah, Srečanja psihologov dežel Alpe-Jadran leta 1993 v Ljubljani, treh srečanj Oddelka za psihologijo Univerze v Ljubljani in Inštituta za psihologijo Univerze v Gradcu.
Oddelek je sodeloval pri številnih aplikativnih projektih za podjetja (Gorenje, Lek, Železarna Jesenice) in institucije (npr. testiranja otrok s posebnimi potrebami). Posamezni učitelji so občasno predavali na tujih univerzah, mnogi člani Oddelka pa so sodelovali s tujimi psihologi in v mednarodnih raziskovalnih projektih. Skupaj so sodelavci objavili več kot 100 knjig in 1000 prispevkov – številne v okviru nekdanje Univerzitetne založbe in sedanjega Znanstvenega inštituta FF.
Raziskovalno delo na Oddelku je bilo izjemno raznoliko in je pokrivalo vsa glavna področja psihologije. Za Oddelek je še danes značilna široka, ne enostranska usmeritev, saj ni omejen na posamezne vidike ali doktrine, temveč celovito pokriva različne teoretske in aplikativne smeri psihologije.
Člani Oddelka so pomembno prispevali tudi k vodenju fakultete in univerze. Več profesorjev je bilo dekanov fakultete (prof. dr. Leon Zorman, prof. dr. Ludvik Horvat, prof. dr. Valentin Bucik), prodekanov (prof. dr. Janek Musek, prof. dr. Ludvik Horvat, prof. dr. Argio Sabadin), prorektorjev (prof. dr. Levin Šebek, prof. dr. Janek Musek) ter vodij fakultetnih delovnih teles oz. komisij.
Dejavnost študentov psihologije
Oddelek je vse od 60. let 20. stoletja naprej spodbujal študentske ekskurzije (Zagreb, Beograd, Pariz, Stockholm, Praga ipd.) in bil soorganizator srečanj študentov psihologije Jugoslavije.
Leta 1993 je bilo ustanovljeno Društvo študentov psihologije Slovenije, ki od leta 1996 izdaja revijo Panika in skrbi za celovit strokovni razvoj študentov. Organizira vrsto dogodkov, kot so poletne in zimske šole, klinični vikendi, strokovne ekskurzije, predavanja in mednarodne izmenjave. Poleg podpore pri študiju, izdajanja publicistike in vodenja razprav o aktualnih družbenih temah, društvo aktivno sooblikuje tudi Evropsko zvezo študentov psihologije (EFPSA). Njihovo uspešno delo potrjujejo številna priznanja, med njimi Rektorjeva nagrada (2014) in memorandum EFPSA o prepoznavanju pomena duševnega zdravja na evropskem nivoju (2016).
