Oddelek za psihologijo

Oddelek za psihologijo

Testoteka in psihodiagnostična sredstva

Psihodiagnostična sredstva v slovenskem jeziku

Na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani se zavedamo pomena kakovostnih psihodiagnostičnih sredstev v slovenskem jeziku. V Testoteki so hranjeni uradno prevedeni/prirejeni psihološki instrumenti in psihodiagnostična sredstva. Prav tako pa na Oddelku za potrebe raziskovanja in pedagoškega dela s študenti/kami redno sestavljamo nove vprašalnike ter prevajamo in prirejamo že obstoječe, da jih lahko uporabimo v slovenskem okolju.

Seznam vprašalnikov (dostopen proti koncu te spletne strani) vključuje večino vprašalnikov, ki so bili na našem Oddelku prevedeni/prirejeni v zadnjih 10 letih. 

Če je v seznamu navedeno, da je vprašalnik na voljo na Oddelku, lahko zaprosite zanj (prek zahtevka navedenega proti dnu strani). Če vprašalnik ni na voljo na Oddelku, se za dostop do njega obrnite neposredno na avtorja prevoda, ki je naveden v seznamu.

Seznam še popravljamo in dopolnjujemo, kar pomeni, da ima napake. Npr. lahko je v seznamu napisano, da imamo vprašalnik na Oddelku, a ga v resnici nimamo, da je vprašalnik prosto dostopen, a je v resnici plačljiv…

Večina vprašalnikov, ki so na seznamu, je v angleškem jeziku prosto dostopnih za raziskovalne in pedagoške namene, vendar vseeno za vsak vprašalnik preverite pri avtorju izvirnika, ali je temu res tako.

Pri nekaterih vprašalnikih je napisano, da so plačljivi. To pomeni, da morate najprej urediti plačilo z avtorjem (založbo) originalne oblike vprašalnika. Podatke o avtorju oz. založbi, ki je izdala vprašalnik, boste morali najti sami. V pomoč vam bo originalna referenca vprašalnika, ki je navedena v seznamu.

Vprašalniki so prvenstveno namenjeni psihologom/injam, ki so usposobljeni/e za njihovo uporabo in predvsem interpretacijo rezultatov, študentom/kam psihologije in drugim študentom/kam pod mentorstvom psihologa/inje.

V zvezi z odgovorno uporabo psihodiagnostičnih sredstev podajamo izvleček iz Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije:

  • 1. člen: Psiholog je dolžan zagotoviti, da se s psihodiagnostičnimi sredstvi ravna tako kot z gradivi zaupne narave. Psihodiagnostična sredstva in druge pripomočke za delo mora skrbno shraniti v psihološki arhiv.
  • 2.člen: Psiholog je v celoti in edini odgovoren za vsako povzročeno škodo ali kršitev obveznosti, ki bi nastala zaradi nepravilnega in malomarnega uporabljanja psihodiagnostičnih sredstev in podatkov, ki jih je dobil z njihovo pomočjo.
  • 3. člen: Psiholog pri svojem strokovnem delu uporablja kakovostna psihodiagnostična sredstva, katerih lastnosti ustrezajo standardom za izdelavo, uporabo in vrednotenje psiholoških testov ter drugih psiholoških merskih inštrumentov in standardom za prevajanje in priredbo psiholoških testov iz enega jezikovnega in kulturnega okolja v drugega.
  • 4. člen: Psiholog skuša vedno izbrati najustreznejša psihodiagnostična sredstva, ki zadostijo cilju, kateremu so namenjena in ki so primerni za ciljno skupino ali posameznika, pri katerih želi ta sredstva uporabiti. Vedno najprej natančno opredeli namen uporabe določenih psihodiagnostičnih sredstev.
  • 5. člen: Psiholog se zaveda, da z napačnim ravnanjem s psihodiagnostičnimi sredstvi (pri administriranju, vrednotenju in interpretaciji rezultatov) lahko povzroči nepopravljivo škodo posamezniku, stroki ali družbi.

Pogoj za pridobitev vprašalnikov je urejeno letno članstvo v knjižnici Oddelka za psihologijo, saj knjižnica ureja seznam vprašalnikov. Več o možnostih vpisa si preberite na spletni strani Osrednje humanistične knjižnice.

Tukaj lahko izpolnite zahtevek za pridobitev vprašalnikov.

Vsak študent, ki izvaja empirično raziskavo, v kateri uporabi katerega od psiholoških merskih pripomočkov (ali ga razvije sam), se mora pred začetkom izvajanja raziskave seznaniti z odgovorno uporabo psihodiagnostičnih sredstev opisano v Kodeksu poklicne etike psihologov Slovenije. Pozorno naj prebere in se drži tudi zapisov v Magistrskem redu, vezanih na poročanje o uporabi novih ali prirejenih merskih pripomočkov.

Vsak/a študent/ka, ki v okviru magistrskega dela priredi ali razvije nov pripomoček za psihološko ocenjevanje, mora izpolniti Vprašalnik o novih/prirejenih psiholoških pripomočkih.

Center za psihološko merjenje in svetovanje

V okviru Oddelka za psihologijo deluje tudi Center za psihološko merjenje in svetovanje (CPMS), ki izvaja raziskovalne, razvojne, izobraževalne, svetovalne in strokovne psihološke dejavnosti:

  • Razvoj psiholoških merskih pripomočkov: osrednja dejavnost CPMS je razvoj in distribuiranje psiholoških merskih pripomočkov.
  • Psihološko merjenje in raziskovalna dejavnost: CPMS razvija in vzdržuje elektronski portal za merjenje v psiholoških študijah ter elektronsko bazo podatkov s področja psihologije. CPMS tudi vzdržuje in razvija psihološko testoteko na Oddelku za psihologijo FF UL.
  • Založniška dejavnost: CPMS izdaja in prodaja v okviru Centra razvite merske pripomočke in priročnike ter drugo znanstveno in strokovno literaturo.
  • Izobraževalna dejavnost: CPMS organizira izobraževanja in izpopolnjevanja iz uporabe pri CPMS razvitih psiholoških merskih pripomočkov. Izvaja tudi druge vrste strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter organizira strokovna srečanja.
  • Svetovanje: pri CPMS lahko zunanji naročniki dobijo konzultacije, vezane na psihološko merjenje in izvajanje raziskav z ljudmi. Za naročnike in partnerje CPMS izvaja tudi druge strokovne storitve, npr. izdeluje ekspertize in mnenja, izvaja psihološko ocenjevanje za kadrovsko selekcijo, opravlja poklicno, karierno in študijsko svetovanje ipd.
     

Staff