Naslov in vrsta študijskega programa
Psihologija, univerzitetni program. Program nima smeri. Izvaja se enopredmetno.
Temeljni cilji programa
Usposobiti študenta za strokovno in znanstveno raziskovalno delo na področjih, ki jih pokriva psihološka znanost.
Trajanje progama
Program traja 4 leta organiziranega študija in leto dni absolventskega staža, v katerem po principu mentorskega dela študent zaključi študij z izdelavo diplomske naloge in z diplomskim izpitom.
Lik diplomanta psihologije
Univerzitetni diplomirani psiholog je delavec z univerzitetno izobrazbo, ki je usposobljen za samostojno opravljanje temeljnih nalog na področju psihološkega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Pridobljeno znanje diplomiranemu psihologu omogoča razvijanje novih psiholoških spoznanj, razširjanje le teh in njihovo uporabo na različnih področjih človekovega delovanja in medosebnih odnosov. Univerzitetni diplomirani psiholog deluje samostojno ali sodeluje z drugimi strokovnjaki na različnih področjih družbenih dejavnosti in rešuje psihološke probleme v okviru družbenih, ekonomskih in kulturnoustvarjalnih dejavnosti. Njegovo strokovno delo temelji na spoznanjih psihološke znanosti, na načelih psihološke strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posameznika, skupin in družbe.
Univerzitetni diplomirani psiholog proučuje duševne procese pri človeku in njegovo vedenje ter nudi svetovanje in pomoč, predlaga ukrepe v zvezi s psihološkimi problemi na različnih področjih, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno skrbstvo, organizacija dela, gospodarstvo, marketing, vojska, policija, sodstvo, šport itd. Načrtuje in izvaja sistematično opazovanje in ocenjevanje z namenom, da bi ugotavljal duševne in psihofizične lastnosti, analizira vplive različnih dejavnikov na vedenje človeka in njegovo doživljanje. Razvija in uporablja postopke za ugotavljanje sposobnosti, stališč in drugih osebnostnih značilnosti, interpretira dobljene podatke in s svojimi rešitvami, predlogi in ukrepi prispeva k ustvarjalnemu vključevanju ljudi v njihovo družbeno in delovno okolje.
Univerzitetni diplomirani psiholog pridobi v času štiriletnega visokošolskega študija znanja in veščine s področja temeljnih in aplikativnih disciplin psihološke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija in strokovnega izpopolnjevanja.
Opis predmetnika
Predmetnik je zasnovan tako, da omogoča vključevanje v ECTS (European Credit Transfer System oz. evropski nabirno-izbirni sistem). S tem se študij psihologije povezuje z medoddelčno, medfakultetno in meduniverzitetno ponudbo izbirnih predmetov na slovenskih univerzah, omogoča pa tudi mednarodno izmenjavo študentov na podlagi ECTS.
Predmeti oziroma njihove oblike izvajanja so razdeljeni v štiri skupine:
I. steber (A): Temeljni teoretski in metodološki predmeti
Gre za predavanja, seminarje in vaje iz temeljnih psiholoških predmetov, ki podajajo temelje stroke in obravnavajo najpomembnejša teoretska vprašanja, ter iz predmetov sorodnih znanosti, ki so podpora ter dopolnitev psihološki znanosti in omogočajo boljše razumevanje snovi iz posameznih psiholoških disciplin. Poudarek je predvsem na zaznavanju in reševanju strokovnih in znanstvenih problemov. Predmeti se delijo na dve podskupini: A1. Temeljni teoretski in metodološki psihološki predmeti, A2. Temeljni nepsihološki predmeti. V skupnem seštevku prinaša ta steber 1680 ur oziroma 130 kreditnih točk (54 % )
II. steber (B): Usmeritveni psihološki predmeti
Vključujejo snov, podano v obliki predavanj, seminarjev in vaj iz predmetov, ki vključujejo znanja za reševanje problemov na osnovnih konkretnih področjih psihološkega delovanja. Pri teh predmetih slušatelji poglabljajo, podrobneje razčlenjujejo in aplikativno razdelujejo vsebine, podane v I. stebru. V skupnem seštevku prinaša ta steber 720 ur oziroma 51 kreditnih točk (21 %).
III. steber (C): Izbirni predmeti znotraj stroke
Gre za predmete, ki obravnavajo ožjo, bolj specifično opredeljeno problematiko in/ali omogočajo poglabljanje na posameznih specifičnih področjih. V to skupino so uvrščeni (a) tisti izbirni psihološki predmeti (1. skupina), ki se navezujejo na temeljne teoretske in metodološke psihološke ter usmeritvene psihološke predmete in se izvajajo s seminarsko obliko dela in (b) izbirni psihološki predmeti (2.skupina), ki predstavljajo specifične izbrane psihološke vsebine. Slušatelj mora v 1. skupini predmetov nabrati 465 ur oziroma 40 kreditnih točk (skupaj v drugem, tretjem in četrtem letniku)*, v 2. skupini pa v 4. letniku 90 ur oziroma 9 kreditnih točk. V skupnem seštevku prinaša ta steber 555 ur oziroma 49 kreditnih točk (20 %).
IV. steber (D): Izbirni nepsihološki predmeti
To so vsebine predmetov, ki jih ponudijo druge stroke na Filozofski fakulteti in/ali na drugih fakultetah. Študentje izbirajo predmete v tem stebru v obsegu 10 kreditnih točk (5 %).
Kreditne točke pomenijo obremenitev študenta. Študent v štirih letnikih študija nabere 240 kreditnih točk. Za prehod v višji letnik mora zbrati število kreditnih točk, navedeno za vsak letnik posebej. Točkovanje predavanj, seminarjev in vaj je opravljeno po merilih Filozofske fakultete. Študent lahko iz različnih razlogov v III. ali IV. stebru nabere tudi več točk, vendar to ne zmanjša njegove obveznosti iz prvih dveh stebrov. V prvih dveh letnikih je poudarek na temeljnih teoretskih in metodoloških psiholoških in nepsiholoških predmetih (steber A), v višjih letnikih pa na usmeritvenih psiholoških in izbirnih psiholoških ter nepsiholoških predmetih (stebri B, C ter D).
Pogoji za vpis
Osnovni pogoji za vpis so določeni z Zakonom o visokem šolstvu (ZVis, ZVis-A, ZVis-B, ZVis-C, ZVis-D), kar pomeni, da se v študijski program Psihologija lahko vpiše, kdor je opravil maturo in kdor je do 1. junija 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru, da je zaradi večjega interesa za študij sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi (60% točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk)
Obveznosti študentov
Pogoji za napredovanje, prestopni pogoji in vpis v višji letnik
Študent lahko napreduje v višji letnik, če je uspešno opravil vse obveznosti iz vaj in izpite za določen letnik in ima s tem pravico do uveljavljanja določenega števila kreditnih točk.
Pogoji za vpis v drugi letnik
- Predmet in metode psihologije: izpit
- Motivacija in emocije: kolokvij in izpit
- Zaznavni procesi: kolokvij in izpit
- Višji spoznavni procesi: kolokvij in izpit
- Razvojna psihologija I: kolokvij in izpit
- Statistika za psihologe: kolokvij in izpit
- Informatika in računalništvo za psihologe: izpit
- Obča fiziologija: izpit
- Fiziologija dela: izpit
- Ekologija za psihologe: kolokvij in izpit
- V drugi letnik se lahko vpiše slušatelj, ki je zbral 60 KT (vse v stebru A) in opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).
Pogoji za vpis v tretji letnik
- Razvojna psihologija II: kolokvij in izpit
- Razvojna psihologija III: kolokvij in izpit
- Zgodovina in smeri psihologije: izpit
- Psihologija osebnosti: kolokvij in izpit
- Socialna psihologija I: kolokvij in izpit
- Psihometrija I: kolokvij in izpit
- Psihopatologija s socialno patologijo: izpit
- Nevrologija za psihologe: izpit
- Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela, ki jih je kandidat izbral v 2. letniku (steber C -1. skupina).
V tretji letnik se lahko vpiše slušatelj, ki je zbral skupaj 120 KT (60 KT v prvem in 60 KT v drugem letniku v stebrih A in C) in opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).
Pogoji za vpis v četrti letnik
- Klinična psihologija I: kolokvij in izpit
- Pedagoška psihologija I: kolokvij in izpit
- Psihologija dela in organizacije I: kolokvij in izpit
- Socialna psihologija II: kolokvij in izpit
- Psihometrija II: kolokvij in izpit
- Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela, ki jih je kandidat izbral v 3. letniku (steber C - 1. skupina).
V četrti letnik se vpiše slušatelj, ki je v stebrih A, B in C zbral 180 KT (60 KT v prvem letniku, 60 KT v drugem letniku in 60 KT v tretjem letniku (ter opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).
Pogoji do zaključka študija
- Klinična psihologija II: kolokvij in izpit
- Pedagoška psihologija II: kolokvij in izpit
- Psihologija dela in organizacije II: kolokvij in izpit
- Izbirni predmeti v stebru C - 2. skupina (10 KT): izpit
- Izbirni predmeti v stebru D (9 KT): izpit
- Opravljene obveznosti pri izbranih izbirnih predmetih s seminarsko obliko dela v 4. letniku (steber C - 1. skupina)
- Opravljena delovna praksa (potrjeno strokovno poročilo k praksi)
Pravico do opravljanja diplomskega izpita slušatelj, ki je zbral vseh 240 KT (130 KT v stebru A, 51 KT v stebru B, 49 KT v stebru C in 10 KT v stebru D) in je opravil vse predpisane obveznosti (gl. predmetnik).
Pogoji za dokončanje in način dokončanja študija
Za dokončanje študijskega programa Psihologija morajo kandidati opraviti vse s programom predpisane dodiplomske obveznosti (kot je opisano v točki 3.1) in zbrati 240 KT: (i) izpiti in kolokviji pri vseh temeljnih in usmeritvenih predmetih (stebra A in B), (ii) opravljene predpisane obveznosti pri vseh izbranih izbirnih predmetih v okviru predpisanega števila kreditnih točk v stebru D in pri nekaterih predmetih v stebru C, (iii) seminarske naloge ali seminarski referati pri ostalih vpisanih izbirnih predmetih v stebru C, kjer se predvideva seminarska oblika dela, (iv) pozitivno ocenjen in potrjen dnevnik o opravljeni enomesečni strokovni delovni praksi; (v) poleg tega napiše diplomsko delo, ki mora biti pozitivno ocenjeno in uspešno zagovarjano in uspešno opraviti diplomski izpit (oboje skupaj je ovrednoteno z nadaljnjimi 30 KT). Praviloma v času absolventskega staža namreč kandidat v okviru diplomskega dela opravi empirično ali teoretično raziskovalno študijo ter v zvezi s študijo napiše in odda diplomsko nalogo. To mora predstaviti in uspešno javno zagovarjati v seminarju pri učitelju, pod mentorstvom katerega je opravljal diplomsko delo. Ko uspešno opravi še vse s študijskim programom predpisane in zgoraj naštete obveznosti, lahko pristopi k diplomskemu izpitu. Ta je javen in poteka pred tričlansko komisijo, sestavljeno praviloma iz visokošolskih učiteljev Oddelka za psihologijo s temeljnih in aplikativnih kateder.
Obvezna študijska praksa
Obvezno študijsko prakso morajo tekom študija opraviti vsi študenti. Prakso je možno opravljati samo v pooblaščenih mentorskih institucijah (seznam) v skladu s pravili, ki so določena s študijskim redom Oddelka za psihologijo. Po končani praksi Študent odda strokovno poročilo o praksi (navodila). Več o praksi.
Način izvajanja programa
Program se izvaja v okviru rednega (in po potrebi ter v okviru danih možnosti tudi izrednega) študija v obliki predavanj, seminarjev, teoretičnih, eksperimentalnih, laboratorijskih, terenskih in individualnih vaj ter enomesečne delovne prakse.
Strokovni naslov
Po uspešno zaključenem študiju doseže diplomant psihologije naziv Univerzitetni diplomirani psiholog / Univerzitetna diplomirana psihologinja (univ. dipl. psih.).
Predmetnik
Predmetnik študija psihologije je podan na posebni strani.
Dodatni materiali
Oddelek za psihologijo je izdal več knjižic, v katerih so zbrane informacije o študiju:
- Študijski program Psihologija
- Študijski red (PDF)
- Diplomski red: v pripravi je nov diplomski red, ki bo usklajen z zahtevami diplomskega reda Filozofske fakultete. Za dosedanji diplomski red Oddelka za psihologijo kliknite: (PDF)
Knjižice lahko kupite v Knjigarni Filozofske fakultete.
Obvezno študijsko prakso (v nadaljevanju praksa) morajo opraviti vsi študenti dodiplomskega študija psihologije. Prakso lahko opravljajo le v pooblaščenih mentorskih ustanovah v skladu s pravili, ki so določena s študijskim redom Oddelka za psihologijo. Enako velja za Erasmus študente ali katere koli druge, ki opravljajo prakso izven Slovenije.Predstavitev poteka obvezne študijske prakse (PDF dokument).
Namen prakse
Praksa je oblika pridobivanja praktičnih spretnosti in znanj v delovnem procesu. Študent se tekom opravljanja prakse spozna z različnimi delovnimi nalogami in pristopi, s katerimi se srečuje psiholog na delovnem mestu.
Začetek in trajanje prakse
Praksa je obvezna za vse slušatelje dodiplomskega študija. Opravljajo jo lahko šele po zaključenih obveznostih tretjega letnika dodiplomskega študija (od 1. junija dalje). Traja najmanj en delovni mesec.
Mentorstvo v ustanovah
Študenti opravljajo prakso pod mentorstvom pooblaščenih mentorjev in v pooblaščenih mentorskih ustanovah.
Mentorska ustanova je lahko le tista delovna organizacija, ki ima v okviru svojega delovanja zaposlenega tudi diplomiranega psihologa z opredeljenimi delovnimi opravili in nalogami s področja psihološke stroke.
Mentor je lahko le diplomirani psiholog, ki v zadnjih treh letih opravlja dela na enem izmed aplikativnih področij psihološke stroke. Tudi pedagoški delavec na Oddelku za psihologijo je lahko mentor študentom psihologije.
Mentorska ustanova
Odprti seznam mentorjev in mentorskih ustanov je na voljo na internetni strani Oddelka (Excel dokument).
Mentorje in mentorske ustanove se vpisuje v seznam na podlagi prošnje študenta, ki se obravnava in potrdi na strokovnem kolegiju Oddelka za psihologijo.
Študent lahko opravlja prakso v ustanovah, ki so že na seznamu ali si najde novo. Za uvrstitev nove ustanove na omenjeni seznam odda prošnjo koordinatorici prakse na Oddelku (lahko tudi preko e-pošte na naslov ) vsaj 2 meseca pred začetkom izvajanja prakse, oz. 2 meseca pred odhodom v tujino.
Od 1.10.2012 mora biti z vsako ustanovo, v kateri študent opravlja obvezno študijsko prakso, sklenjen pisni Dogovor o praktičnem usposabljanju študentov. Informacijo o tem, ali je dogovor že sklenjen oz. ali je to potrebno še storiti, dobite v tajništvu Oddelka za psihologijo oz. na e-naslovu
Pomembni dokumenti: Primer prošnje za uvrstitev ustanove na seznam mentorskih ustanov(PDF), Seznam mentorskih ustanov (Excel)
Pregled izvajanja prakse
Študent do 18. v mesecu pred mesecem začetka opravljanja prakse izpolni Izjavo PDF, da bo upošteval navodila mentorja in izvajalca ter odgovorno opravljal delo pri izvajalcu praktičnega usposabljanja. V Izjavo vpiše tudi datum začetka in datum konca opravljanja prakse, s pomočjo katerega FF ureja zavarovanje študentov.
Natisnjeno in lastnoročno podpisano izjavo odda v tajništvo Oddelka za psihologijo.
Prošnja za opravljanje prakse
Predlog za opravljanje prakse in izbiro mentorja predložijo študenti sami ali pa to stori Oddelek za psihologijo.
Študent lahko začne opravljati prakso, ko ima določenega mentorja, njegov pristanek in, ko izbrana ustanova, v kateri je zaposlen mentor, soglaša z opravljanjem prakse.
Študent lahko mentorju v ustanovi predloži kratke napotke in priporočila za mentorstvo (Navodila mentorju v organizaciji - PDF)
Mentorstvo na Oddelku
Študent psihologije si istočasno izbere mentorja na Oddelku za psihologijo. Mentorja (na Oddelku za psihologijo in v ustanovi) lahko uskladita smernice za opravljanje prakse v ustanovi, ki jih dokončno potrdi mentor na Oddelku za psihologijo. Mentor na Oddelku za psihologijo je lahko tudi asistent, če se s tem strinja njegova matična katedra in če je na Oddelku za psihologijo zaposlen že vsaj tri leta.
Vloga mentorjev pri pripravi strokovnega poročila
Mentor na Oddelku za psihologijo pregleda strokovno poročilo o študijski praksi in predlaga morebitne popravke in dopolnila v skladu z navodili za pisanje strokovnega poročila o delovni praksi. Vsebinsko ustreznost strokovnega poročila potrdi mentor s podpisom (na prvi ali zadnji strani poročila).
Mentor v ustanovi je diplomirani psiholog, z opravljenim strokovnim izpitom in vsaj dvema letoma delovnih izkušenj. Mentor v ustanovi organizira in usmerja delo praktikanta ter mu je na voljo pri pojasnjevanju konkretnega praktičnega dela. Pregleda in s podpisom potrdi vsebinsko ustreznost opisa praktičnega dela strokovnega poročila.
Zavarovanje študentov
Vsak študent, ki opravlja praktično usposabljanje, mora biti zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (mesečni prispevek) in za posebne primere zavarovanja na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (letni prispevek). Datum začetka in konca izvajanja prakse bo tajnica Oddelka prepisala v obrazec M1-2⁄B. FF obrazec posreduje ZZZS oz. s tem prijavi študente na ZZZS ter izvede plačilo dveh prispevkov. Računovodstvo FF vodi evidence o zavarovanih študentih.
Študent prejme račun za plačilo obeh prispevkov po pošti domov (prispevek za posebne primere je letni, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je mesečni). Višina je določena v univerzitetnem ceniku.
Potrebna dokumentacija o opravljeni praksi
V času opravljanja prakse je študent dolžan poskrbeti za potrdilo o opravljeni obvezni študijski praksi, strokovno poročilo o opravljanju prakse in oceno mentorja o opravljeni praksi.
Potrdilo o opravljeni praksi (PDF)
Koordinator prakse na oddelku
Vloga koordinatorja na Oddelku za psihologijo je, da vodi administrativno evidenco opravljene prakse posameznih študentov ter da svetuje pri morebitnih nejasnostih ali dilemah.
Študent mora koordinatorju prinesti strokovno poročilo o opravljeni praksi, potrdilo ustanove o opravljeni študijski praksi ter oceno mentorja na Oddelku za psihologijo. Na osnovi teh dokumentov koordinator potrdi uspešno opravljeno prakso z vpisom v indeks.
V tem študijskem letu je koordinatorica obvezne študijske prakse asist. dr. Eva Boštjančič s Katedre za psihologijo dela in organizacije.
Izjeme
O izjemah, ki odstopajo od navedenih pravil, odloča strokovni kolegij Oddelka za psihologijo.
EuroPsy študijska praksa
Od študijskega leta 2010/2011 lahko študenti opravljajo tudi prakso po programu EuroPsy. Namen evropskega certifikata iz psihologije EuroPsy je omogočiti višjo kvaliteto študija, zaščititi uporabnike ter omogočiti psihologom mobilnost znotraj Evrope. EuroPsy predstavlja kriterij kvalitete stalnega strokovnega razvoja za psihologe in ga morajo obnavljati vsakih pet let.
spletne strani EuroPsy v Sloveniji
Tekom študija po bolonjskem programu študentom omogočamo opravljanje obvezne študijske prakse pri 20 izobraženih supervizorjih z različnih področij.
Seznam mentorjev študijske supervizirane prakse, usposobljenih po posebnem programu EuroPsy
Študent tekom prakse pridobiva ter razvija številne osnovne (ocenjevanje, komunikacija,…) in usposobitvene kompetence (profesionalna strategija, raziskovanje in razvoj, zagotavljanje kakovosti,…).
Navodila za pisanje strokovnega poročila o delovni praksi študentov psihologije
Struktura strokovnega poročila
Deli strokovnega poročila naj si sledijo po naslednjem zaporedju:
1) naslovna stran
2) opis ustanove
3) opis del in nalog psihologa v ustanovi
4) delo praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
5) ocena strokovnega dela praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
6) povezava praktičnega dela v ustanovi z znanjem, ki so ga študentje pridobili v študijskem procesu na Oddelku za psihologijo
1. Naslovna stran
Naslovna stran strokovnega poročila vsebuje: zgoraj naslov Univerze in Fakultete, v sredini navedbo “Strokovno poročilo o opravljanju delovne prakse z imenom, naslovom ustanove, kjer je študent opravljal delovno prakso”, spodaj pa ime in priimek študenta, mentorja v ustanovi in mentorja na Oddelku za psihologijo ter kraj in letnico izdelave strokovnega poročila. Ves tekst naj bo formatiran na sredino vrstice.
2. Opis ustanove
Opis in opredelitev vrste ustanove.
2.1. V okviru vzgoje in izobraževanja (šole, vrtci), zdravstva (klinike, bolnišnice, zdravstveni domovi), centrov, zavodov in domov opišemo, s čim se v teh ustanovah ukvarjajo, naštejemo in predstavimo zaposlene poklicne profile, opišemo populacijo, s katero delajo (npr. kronološka starost, vedenjske posebnosti, klinično simptomatiko).
2.2. V okviru raziskovalnih ustanov opišemo raziskovalne projekte, s katerimi se ukvarjajo in predstavimo profile raziskovalcev.
2.3. V okviru ministrstev opišemo področje dela, s katerim se ukvarja ministrstvo.
2.4. V okviru podjetij, gospodarskih organizacij, industrije opišemo področja dela, s katerim se ukvarjajo, kaj delajo, opišemo strukturo podjetij po oddelkih, dejavnosti v kadrovski službi, razvojno-analitičnem oddelku ipd.
3. Opis del in nalog psihologa v ustanovi
Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci, ipd.
Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo.
4. Delo praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
4.1. Opisana naj bo vrsta dela po vsebinskih sklopih, sodelovanje z drugimi poklicnimi profili pri timskem delu, sodelovanje s starši, svojci, ipd. Opis nalog naj bo natančen in sistematičen z ustrezno strokovno terminologijo.
4.2. Obvezno predstavimo primer.
- v zdravstvu: opazovanje kliničnega psihologa pri aplikaciji testov, kjer natančno opišemo sodelovanje pri individualnem delu ter spremljanju otroka ali odraslega;
- v šolah: opišemo sodelovanje pri poklicnem svetovanju v šolah in drugo;
- v gospodarskih organizacijah ali podjetjih: v internih raziskavah delovnih organizacij, kjer navedemo cilj, metodo, rezultate, interpretacijo in možnost aplikacije ugotovitev v prakso;
-znanstveno-raziskovalni ustanovi: primer raziskovalnega dela z natančno teoretsko opredelitvijo, izhodišči, hipotezami, metodo, rezultati, interpretacijo in navedbo znanstveno-strokovne literature, ki smo jo prebrali pri svojem delu.
4.3. Anekdotski zapis
Strukturirano po dnevih, kako so konkretno potekali praktikantovi dnevi, s kom se je srečaval, s čim se je spoznaval, s kom komuniciral. 5-10 stavkov za posamezen dan.
5. Samoocena strokovnega dela praktikanta-študenta psihologije v ustanovi
Oceno poda študent sam. Oceno je potrebno argumentirati (na podlagi česa smo prišli do novih spoznanj, npr. zakaj ocenjujemo, da starostniki v domu za starejše občane niso tako nekompetentni, kot ste si predstavljali prej, na podlagi česa ocenjujete, da ste si pridobili mnogo praktičnih izkušenj, kaj ste se novega naučili in spoznali itd.)
V pomoč so vprašanja, ki izhajajo iz Modela strukturirane refleksije supervizirane prakse (Zabukovec in Pelc, 2010). Vprašanja naj služijo kot pomoč pri samooceni in ni potrebno odgovoriti na vsa. Razmišljanje je delno oprto na model kompetenc po programu EuroPsy.
Potek, vsebine, metode prakse
1. Katere kompetence so bile v središču prakse?
2. Katere kompetence ste vzporedno še razvijali?
3. Kaj mislite o metodah dela pri praksi?
4. Kaj ste pogrešali v času prakse?
5. Kako ste doživljali proces prakse?
Ozaveščanje procesa učenja pri praksi
1. V čem se zdaj čutite bolj kompetentni?
2. Kaj vam je pomagalo pri razvoju kompetenc?
3. Katere kompetence še niste razvili?
4. Katere kompetence ste pri sebi prepoznavali že na začetku prakse?
5. Katere ovire so morebiti nastopale pri razvijanju kompetenc?
6. Kaj je v tej ustanovi pomembno za uspešno strokovno delo?
7. Kaj ste do sedaj pridobili za opravljanje strokovnega dela?
8. Katera strokovna področja boste znali razvijati, podpirati?
9. Kateri bistveni dejavniki so prispevali k izkušnji prakse?
10. Kaj ste se iz prakse naučili?
11. Kako razvite so sedaj vaše kompetence?
12. Kaj nameravate uporabiti?
13. Kako načrtujete svoje nadaljnje učenje?
Komunikacija med prakso
1. Kaj ste pričakovali od drugih (sodelavcev) v ustanovi?
2. Kaj ste pričakovali s strani mentorja?
3. Kakšen je bil vaš odnos z mentorjem prakse?
4. Kakšne so bile posledice vašega delovanja za vas in za sodelavce?
5. Kako so drugi (sodelavci) doživljali vašo prakso in na osnovi česa to sklepate?
6. Kakšna je bila vaša vloga v praksi?
7. Kako je vaša vloga vplivala na sodelovanje v praksi?
8. Kakšna je bila raven vaše samoiniciativnosti, kako ste jo pokazali in kaj vas je morebiti pri tem oviralo?
6. Povezanost praktičnega znanja
Povezava praktičnega dela v ustanovi z znanjem, ki ste ga pridobili v študijskem procesu na Oddelku za psihologijo
Tehnična navodila
- Uporablja naj se strokoven jezik, izogibamo se izrazom, ki ga uporablja medijska in poljudna literatura, metaforičnim in simboličnim izrazom.
- Strokovno poročilo naj bo napisano v obsegu 8-12 strani, na papirju formata A4 (21 x 29.7 cm). Tekst naj bo oblikovan v enem od standardnih naborov znakov (npr. Times New Roman, Helvetica ali Arial), velikost črk v tekstu naj bo 12pt.
- Standardiziranih instrumentov, psihodiagnostičnoh testov in drugih pripomočkov, za katere veljajo načela zaupnosti, ne objavljamo v prilogah.
- Če je v delu več tabel in slik, je koristno, da priložimo tudi kazalo tabel in kazalo slik z zaporednimi številkami tabel oz. slik, kratkimi naslovi in stranmi, na katerih jih najdemo. Kazalo tabel in slik priložite na začetku.
- Kadar se sklicujemo na slike, tabele ali instrumente drugih avtorjev in jih objavimo, poskrbimo za varstvo avtorskih pravic.
- Dnevnik z anekdotskimi zapisi priložimo.
Dne 24. 9. 2010 je bil na seji sveta Oddelka sprejet nov Diplomski red, ki stopi v veljavo z dnem objave na spletni strani oddelka.
Diplomski red velja za študente predbolonjskega dodiplomskega študijskega programa psihologije. Študenti magistrskega študija za pripravo magistrskega dela gledajo navodila pod zavihkom Magistrski študij - Magistrsko delo.
Seznam možnih mentorjev
Vsak od učiteljev na Oddelku je lahko pri izdelavi diplomskega dela hkrati mentor največ 5 študentom. Na spodnjem seznamu je ob vsakem mentorju zabeležena njegova trenutna obremenitev. Študenti, zainteresirani za opravljanje diplomskega dela pod mentorstvom učitelja, ki trenutno že mentorira pet kandidatov, morajo z oddajo dispozicije počakati, dokler se pri učitelju mesto ne sprosti. Mesto se sprosti z dnem uspešno opravljenega zagovora diplomskega dela enega od aktivnih kandidatov.
izr. prof. dr. Andreja Avsec [4]
doc. dr. Katarina Babnik [8]
doc. dr. Boštjan Bajec [6]
izr. prof. dr. Eva Boštjančič [5]
red. prof. dr. Valentin Bucik [2]
doc. dr. Katja Depolli Steiner [2]
izr. prof. dr. Urška Fekonja [8]
red. prof. dr. Darja Kobal Grum [5]
doc. dr. Luka Komidar [2]
zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek [2]
izr. prof. dr. Robert Masten, spec.psih.svet., psihoterapevt [15]
red. prof. dr. Vladimir Miheljak [2]
red. prof. dr. Sonja Pečjak [5]
red. prof. dr. Cirila Peklaj [7]
doc. dr. Tina Pirc [1]
izr. prof. dr. Anja Podlesek [5]
red. prof. dr. Melita Puklek Levpušček [2]
red. prof. dr. Grega Repovš [3]
red. prof. ddr. Velko S. Rus [3]
izr. prof. dr. Gregor Sočan [0]
prof. dr. Matija Svetina [0]
doc. dr. Gaja Zager Kocjan [1]
red. prof. dr. Maja Zupančič [1]
izr. prof. dr. Gregor Žvelc, spec. klin. psih. [13]
Seznam možnih somentorjev z Oddelka za psihologijo
izr. prof. dr. Andreja Avsec
doc. dr. Katarina Babnik
doc. dr. Boštjan Bajec
izr. prof. dr. Eva Boštjančič
red. prof. dr. Valentin Bucik
doc. dr. Katja Depolli Steiner
izr. prof. dr. Urška Fekonja
red. prof. dr. Darja Kobal Grum
doc. dr. Luka Komidar
zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek
izr. prof. dr. Robert Masten, spec.psih.svet., psihoterapevt
red. prof. dr. Vladimir Miheljak
red. prof. dr. Sonja Pečjak
red. prof. dr. Cirila Peklaj
doc. dr. Tina Pirc
izr. prof. dr. Anja Podlesek
red. prof. dr. Melita Puklek Levpušček
red. prof. dr. Grega Repovš
red. prof. ddr. Velko S. Rus
izr. prof. dr. Gregor Sočan
prof. dr. Matija Svetina
doc. dr. Gaja Zager Kocjan
red. prof. dr. Maja Zupančič
izr. prof. dr. Gregor Žvelc, spec. klin. psih.
Oddaja dispozicije diplomskega dela
Študenti naj za prijavo teme diplomskega dela izpolnijo obrazec Prijava diplomskega dela. V obrazcu na mestih, kjer so izpisana navodila, kaj je potrebno vpisati v polje, naj navodila zamenjajo z relevantnim besedilom. Izpolnjeni datoteki naj v ime dodajo svojo vpisno številko ter zaporedno številko oddaje prijave (npr. PrijavaDiplomskegaDela-18765126-1.doc). Datoteko naj oddajo po e-pošti v tajništvo oddelka: [nives.kolaric@ff.uni-lj.si](mailto:nives.kolaric@ff.uni-lj.si. Pred oddajo dispozicije morajo kandidati s predlogom dispozicije seznaniti mentorja/ico.
V dispoziciji naj študenti ne navajajo posameznih referenc, ampak naj problem diplomskega dela predstavijo na splošno. Le pri psiholoških testih naj po navedbi imena testa v slovenščini v oklepaju izpišejo še kratico in originalno ime testa, če ne gre za slovenski test, ter avtorje testa in letnico njegove izdaje. Na konec dispozicije naj študenti ne dodajajo seznama virov.
Dispozicija diplomskega dela lahko obsega največ 400 besed (uporabite funkcijo štetja besed v Wordu).
V obravnavo na sejah sveta oddelka bodo sprejete le dispozicije, ki bodo ustrezale navedenim formalnim kriterijem.
Oddaja končne verzije diplomskega dela
Študent v tajništvu oddelka odda:
- tri vezane izvode diplomskega dela;
- izpolnjeno in podpisano ček listo za pripravo diplomskega dela, s katero preveri, ali so bila upoštevana vsa priporočila za pripravo diplomskega dela;
- izpolnjeno in podpisano soglasje za arhiviranje elektronskih verzij in morebitno objavo dela na spletu.
V tajništvo oddelka študent po e-pošti pošlje elektronski verziji diplomskega dela (doc in pdf).
Izvedba raziskave v skladu z navodili CPMS
Oddelek za psihologijo je sprejel Navodila za sodelovanje s Centrom za psihološko merjenje in svetovanje FF UL pri izvedbi študentskih raziskav. Vsak študent, ki izvaja empirično raziskavo, naj pred začetkom izvajanja raziskave pozorno prebere ta Navodila in jim sledi. Gradiva, navedena v Navodilih, naj odda CPMS pred diplomskim izpitom.
Diplomski izpit
Na diplomskem izpitu diplomska komisija postavlja študentu vprašanja, ki se praviloma nanašajo na celotno snov študija psihologije. Izpit je enakovreden rednim izpitom v okviru dodiplomskega študija, zato člani komisije kandidatom vprašanj ne posredujejo vnaprej.
Mimogrede…
Razumljivo je, da študenti čutijo hvaležnost za podporo, ki so jim jo različne osebe izkazovale med razvijanjem diplomskega dela. Nekateri svojo hvaležnost mentorju izrazijo na posebne načine (npr. s skromno pozornostjo), česar so mentorji gotovo veseli. V preteklosti pa se je dogajalo, da so študenti darila prinašali tudi na diplomske izpite za vse člane komisije. Čeprav je gesta dobronamerna, študente vljudno prosimo, da se članom komisije za diplomski izpit zahvalijo le ustno in brez daril. Najbolj bomo veseli, če bodo namesto tega na oddelek ohranili lepe spomine in o oddelku širili dober glas, se identificirali s stroko in postali aktivni psihologi, kompetentni strokovnjaki.
Zagovori diplomskih del
ne potekajo več
Diplomski izpiti
ne potekajo več