Oddelek za psihologijo

Oddelek za psihologijo

Kaj je psihologija?

Beseda psihologija je sestavljenka iz dveh delov: gr. psukhe - dih, življenje, duša (lat. psyche - duša oz. um) in logos - veda, doktrina, teorija.

Psihologija je veda, ki na znanstveni način preučuje vedenje ljudi in živali. Preučuje duševne procese, osebnost, vedenje posameznika, njegov odnos do samega sebe in do soljudi (okolice). Pri preučevanju vedenja psihologija uporablja znanstvene metode, s katerimi poskuša ustrezno razlagati, napovedovati in/ali spreminjati vedenje. Preučevanje vedenja lahko poteka v laboratoriju, kjer lahko nadzorujemo preučevane dejavnike, ali pa v naravnem okolju, kjer opazujemo vsakdanje vedenje.

Kot znanstvena disciplina ima psihologija kratko zgodovino. Razvila se je kot del filozofije in bila šele ob koncu 19. stoletja, z ustanovitvijo Wundtovega psihološkega laboratorija v Leipzigu, spoznana kot samostojna empirična veda.

Širina predmeta proučevanja psihologije je tista, ki jo povezuje z drugimi znanostmi, hkrati pa narekuje razdeljenost psihologije na mnoga ožja področja. Nekatera med njimi so usmerjena predvsem k teoretičnim, druga pa k praktičnim ciljem. Glavne teoretične panoge so:

  • eksperimentalna in kognitivna psihologija, ki preučuje zaznavne in kognitivne procese (pozornost, spomin, jezik, učenje, mišljenje, reševanje problemov …),
  • razvojna psihologija, ki preučuje načela in procese spreminjanja skozi življenje,
  • socialna psihologija, ki preučuje vpliv socialnih situacij na vedenje posameznika,
  • psihologija osebnosti, ki se ukvarja z razlikami med posamezniki,
  • psihometrija, ki se ukvarja z merjenjem psiholoških pojavov,
  • psihopatologija, ki preučuje odklonska vedenja,
  • psihofiziologija, ki se ukvarja z biološkimi osnovami vedenja.

Glavne uporabne panoge so:

  • psihologija dela in organizacije, ki preučuje vpliv fizikalnih in socialnih vidikov delovnega okolja,
  • pedagoška psihologija, ki se ukvarja z odkrivanjem načel učenja in poučevanja ter z vplivom pedagoških situacij na učenca in
  • klinična psihologija, ki se ukvarja z načini pomoči posameznikom in skupinam, da bi spremenili vedenje.

Hitro se razvijajo tudi bolj specializirane psihološke panoge, med njimi nevropsihologija, zdravstvena psihologija, psihologija trženja, ekološka psihologija, politična psihologija, psihologija družine, psihologija športa, vojaška psihologija in mnoge druge.

Psihologi so zaposleni v različnih podjetjih (v kadrovskih službah, službah za odnose z javnostmi, tržno-raziskovalnih agencijah… ), kot svetovalni delavci v javnih zavodih (šolah, vrtcih, zavodih za zaposlovanje, centrih za socialno delo, bolnišnicah in zdravstvenih domovih… ), v vojski, v sodstvu, raziskovalnih institucijah itn.

Z vzpostavitvijo enotnih standardov za izobraževanje in usposabljanje psihologov pri Evropski zvezi združenj psihologov (EFPA) morajo psihologi, preden lahko samostojno opravljajo psihološko dejavnost, zaključiti akademsko izobraževanje v obsegu 300 kreditnih točk (po modelu 3 + 2), po tem pa opraviti še eno leto supervizirane prakse v obsegu 60 kreditnih točk. Psihologi, ki zadostijo tem in še nekaterim drugim pogojem, lahko pridobijo EuroPsy - evropski certifikat iz psihologije, ki zagotavlja, da so za samostojno izvajanje psihološke dejavnosti ustrezno kvalificirani.

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...