Beseda psihologija je sestavljenka iz dveh delov: gr. psukhe - dih, življenje, duša (lat. psyche - duša oz. um) in logos - veda, doktrina, teorija.
Psihologija je veda, ki preučuje vedenje, doživljanje in duševne procese ljudi ter živali. Kot znanstvena disciplina ima psihologija kratko zgodovino. Razvila se je kot del filozofije in bila šele ob koncu 19. stoletja, z ustanovitvijo Wundtovega psihološkega laboratorija v Leipzigu, spoznana kot samostojna empirična veda.
Povezuje se z mnogimi drugimi znanostmi in vključuje različna podpodročja, ki imajo tako teoretične kot uporabne cilje.
Glavne teoretične panoge so:
- eksperimentalna in kognitivna psihologija, ki preučuje zaznavne in kognitivne procese (pozornost, spomin, jezik, učenje, mišljenje, reševanje problemov …),
- razvojna psihologija, ki preučuje načela in procese spreminjanja skozi življenje,
- socialna psihologija, ki preučuje vpliv socialnih situacij na vedenje posameznika/ce,
- psihologija osebnosti, ki se ukvarja z razlikami med posamezniki/cami,
- psihometrija, ki se ukvarja z merjenjem psiholoških pojavov,
- psihopatologija, ki preučuje odklonska vedenja,
- psihofiziologija, ki se ukvarja z biološkimi osnovami vedenja.
Glavne uporabne panoge so:
- psihologija dela in organizacije, ki preučuje vpliv fizikalnih in socialnih vidikov delovnega okolja,
- pedagoška psihologija, ki se ukvarja z odkrivanjem načel učenja in poučevanja ter z vplivom pedagoških situacij na učenca/ko, in
- klinična psihologija, ki se ukvarja z načini pomoči posameznikom/cam in skupinam, da bi spremenili vedenje.
Hitro se razvijajo tudi bolj specializirane psihološke panoge, med njimi nevropsihologija, zdravstvena psihologija, psihologija trženja, ekološka psihologija, politična psihologija, psihologija družine, psihologija športa, vojaška psihologija in mnoge druge.
