Stari podiplomski program - Oddelek za psihologijo

Stari program podiplomskega znanstvenega študija na Oddelku za psihologijo

Prenova:

Oddelek za psihologijo je s študijskim letom 2009-10 prenehal izvajati stari znanstveni magistrski študij. Njegovo mesto je prevzel tretjestopenjski, tj. doktorski program študija.

Program pred prenovo:

Naslov in vrsta programa s smermi in usmeritvami Magistrski / doktorski študij psihologije

Smeri (z usmeritvami)

• psihologija osebnosti
• kognitivna psihologija
• psihološka metodologija
• razvojna psihologija
• socialna psihologija
• pedagoška psihologija
• psihologija dela in organizacije
• klinična psihologija

Temeljni cilji programa

Podiplomski študij poglablja in razširja psihološka znanja, ki usposabljajo kandidate za raziskovalno delo na različnih področjih psihološke znanosti. Študent ali študentka (v nadaljnem besedilu: študent) v okviru magistrskega študija razvije in izpopolni raziskovalna znanja, razširi in poglobi metodološka in specifična strokovno-teoretska znanja, ki so pomembna za razvoj stroke ter razvija sposobnost reševanja problemov z uporabo znanstvenih metod.

Magister psihologije je strokovnjak, ki je usposobljen za samostojno teoretsko, empirično ter razvojno znanstveno-raziskovalno delo na različnih področjih psihološke znanosti. Opravlja zahtevna dela, naloge in raziskave na področju temeljnih teoretičnih psiholoških disciplin, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter gospodarstva. Zlasti pa se usposablja za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na visokošolskih ustanovah, raziskovalnih inštitutih in drugih ustanovah, kjer se zahteva ustrezen podiplomski akademski naziv s področja psihologije.

Trajanje študija

Podiplomski študij za pridobitev magisterija iz psihologije traja dve leti (štiri semestre) ter dodatni čas za izdelavo magistrskega dela, za pridobitev doktorata pa štiri leta od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije na Univerzi v Ljubljani. Možen je neposredni prehod na doktorski študij, če so izpolnjeni pogoji, določeni v univerzitetnem statutu.

Povezanost z drugimi programi

Program magistrskega študija je neposredna nadgradnja dodiplomskega študija psihologije. Obsega torej študij bazičnih psiholoških disciplin (obča psihologija, psihološka metodologija, razvojna psihologija in socialna psihologija), veje uporabne psihologije (klinična psihologija, pedagoška psihologija ter psihologija dela in organizacije), kot tudi nekaterih specialnih področij znotraj psihološke znanosti (športna, okoljska, prometna, politična, vojaška psihologija, psihologija potrošnika, psihoterapija, inženirska, medkulturna in komparativna psihologija …). Magistrski študij psihologije se navezuje tudi na dodiplomski študij (in ga posredno lahko nadgrajuje) drugih sorodnih, predvsem družboslovnih disciplin, zlasti pedagogike, kineziologije, antropologije, sociologije, socialnega dela, prava, ekonomije, kognitivnih znanosti in drugih, med njimi tudi medicine. Na magistrski študij psihologije se zato lahko vpisujejo tudi študentje, ki so diplomirali na drugih dodiplomskih fakultetnih programih, vendar morajo ti pred vpisom na magistrski študij psihologije izkazati ustrezna psihološka znanja oziroma opraviti diferencialni izpit (več o tem).

Program podiplomskega študija psihologije je vsebinsko, strukturno in organizacijsko primerljiv s podiplomskimi študijskimi programi psihologije na drugih evropskih univerzah.

Vključevanje v kreditni sistem študija

Študent magistrskega študija psihologije študira po individualnem študijskem programu, ki vključuje do šest predmetov. Študij je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) za štiri semestre, od tega 90 KT za predmete po programu in 30 KT za individualno raziskovalno delo in delo na magistrski nalogi (doktorski študij je ovrednoten z 240 KT). Vsak predmet mora vsebovati vsaj 60 ur organiziranega študijskega dela, kar je ovrednoteno s 15 KT. Študent doseže zadostno število KT z ustreznim izborom predmetov, izbirati pa mora po naslednjih načelih:

• dva skupna predmeta za vse študente podiplomskega magistrskega študija psihologije (skupina A)
• do tri predmete za izbrano smer študija (skupina B)
• en interdisciplinarni predmet v obsegu najmanj 60 ur (skupina C). Študent ta predmet izbere izven matičnega oddelka, bodisi v okviru Filozofske fakultete, ostalih fakultet Univerze v Ljubljani, drugih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem) ali univerz v tujini.

Študent pridobi kreditne točke za uspešno opravljeno delo na osnovi različnih oblik preverjanja znanja (pisni in/ali ustni izpit, seminarska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija). Če študent posluša predmet v prvem in drugem letniku, lahko opravlja tudi delno obveznost pri predmetu po prvem letu študija (po drugem semestru). Seminarska naloga mora obsegati vsaj eno, magistrska naloga pa najmanj deset avtorskih pol. Magistrska naloga in doktorska disertacija morata biti izdelani z uporabo ustreznega znanstvenega aparata ter napisana v skladu z dogovorjenimi načeli pisanja poročila o znanstveno-raziskovalnem delu (APA standardi: osnovne informacije, dostopnost priročnika v knjižnici).

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik magistrskega študija mora študent po individualnem programu opraviti obveznosti, s katerimi zbere najmanj 30 KT.

Študentom se priznajo tudi rezultati, ki jih doseže v okviru primerljivega podiplomskega študija na tujih univerzah. Osnova za upoštevanje študija, opravljenega v tujini, je vsebinska in organizacijska primerljivost študijskih programov.

Veljavnost individualnega študijskega programa je pet let. V primeru, da kandidat ne konča študija v petih letih, mora zaprositi za podaljšanje veljavnosti programa in teme magistrske naloge.

Vključevanje programa v mednarodno sodelovanje

Program predvideva možnost sodelovanja s sorodnimi oddelki oziroma fakultetami tujih univerz. Sodelovanje lahko obsega naslednje:

• izbira posameznih predmetov iz skupine C na tujih univerzah,
• angažiranje profesorjev drugih univerz pri izvajanju posameznega predmeta podiplomskega programa, zlasti pri tistih predmetih, ki so tesno povezani z izdelavo magistrske naloge (npr. vabljena predavanja tujih strokovnjakov v okviru rednega programa podiplomskega študija),
• sodelovanje tujih profesorjev kot somentorjev pri izdelavi magistrske naloge ali doktorske disertacije,
• sodelovanje tujih profesorjev v komisijah za pisanje strokovnih ocen magistrskih nalog ter doktorskih disertacij ter pri zagovorih teh del,
• vključevanje posameznih delov magistrskega študija v katerega od mednarodnih projektov,
• izmenjava študentov,
• izmenjava virov ter materialnih zmogljivosti (npr. eksperimentalni laboratoriji).

Način samoevalvacije

Samoevalvacijo izvajamo preko naslednjih korakov:

• sprejem in potrditev predlogov individualnih študijskih programov in naslovov tem na sejah sveta oddelka
• skupno določanje komisij za oceno primernosti dispozicije doktorske disertacije, za oceno doktorske disertacije ter za zagovor doktorske disertacije in za zagovor magistrske naloge,
• načrtno spremljanje izvajanja študija s strani kateder, ki so nosilke posameznih smeri podiplomskega študija, ki tudi predlagajo potrebne spremembe,
• član oddelka, zadolžen za formalno in vsebinsko izvedbo študijskega programa (koordinator podiplomskega študija),
• spremljanje študija preko ocen ustreznosti in kakovosti izvajanega študijskega programa s strani študentov.

Sestavljalci programa in visokošolski zavod, ki je program sprejel

Krovni študijski program podiplomsega študija psihologije, sta v prenovljeni obliki v koordinaciji z ostalimi člani kolegija predstojnice Oddelka za psihologijo in po podrobni obravnavi na sejah sveta oddelka za psihologijo pripravila red. prof. dr. Valentin Bucik in red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek. Vsebino programa z učnimi načrti oziroma katalogi vsebin so pripravili nosilci predmetov podiplomskega študija.

Predlog programa je potrdil Svet Oddelka za psihologijo, program pa je sprejel Senat Filozofske fakultete.

Raziskovalne oz. strokovne podlage za izvedbo programa

Oddelek za psihologijo razvija podiplomski magistrski in doktorski študij na tistih področjih, kjer je na voljo materialna, organizacijska in kadrovska infrastruktura za razvoj in izvajanje znanstveno-raziskovalnega dela. Študij se izvaja v obstoječih prostorih (v predavalnicah, ki jih učitelji Oddelka za psihologijo uporabljajo tudi v dodiplomskem študiju, računalniški učilnici, didaktičnem laboratoriju …) po urniku (popoldan, zvečer, ob koncu tedna in med semestralnimi počitnicami). Poleg predavalnic in učiteljskih kabinetov so študentom na voljo: psihološki laboratorij za eksperimentalne meritve s kabinami in sobami za individualno delo in delo v majhnih skupinah, sodobna tehnična računalniška oprema in dostop do elektronskih komunikacij.

Oddelek razpolaga s kakovostno informacijsko-dokumentalistično službo (INDOK služba), ki podiplomskim študentom zagotavlja vstop in ustrezno podporo pri uporabi različnih bibliogafskih zbirk psihološkega in drugega gradiva, tako v Sloveniji kot v tujini (COBISS, zbirke povzetkov in polnih besedil člankov in knjig, ter druge zbirke - med njimi PsycINFO, PsycARTICLES, PsycBOOKS, ScienceDirect, Social Science Citation Index ipd.). Služba je vključena v delo knjižnice na Oddelku za psihologijo, le ta pa v Osrednjo humanistièno knji¾nico (OHK) na Filozofski fakulteti, ki je vkljuèena v sistem COBISS. Oddelčna knjižnica nudi bogato izbiro sodobnega in klasičnega znanstvenega in strokovnega knjižnega ter periodičnega gradiva v slovenskem in glavnih svetovnih jezikih. Skupaj s t.i. knjižničnim gradivom z omejenim dostopom (knjige in revije v kabinetih učiteljev, ki sodelujejo v podiplomskem študiju), je obseg fonda oddelčne knjižnice zavidljiv.

Podiplomski študijski program izvajajo učitelji, ki delujejo na različnih področjih psihološke znanosti in imajo ustrezne znanstveno-raziskovalne ter pedagoške reference.

Kadrovske zahteve za izvedbo in predvideni nosilci

Kot nosilci in/ali izvajalci posameznih predmetov v programu in kot mentorji magistrantom in doktorantom sodelujejo visokošolski učitelji z nazivom docent, izredni profesor in redni profesor, ki so redno zaposleni na Univerzi v Ljubljani, Filozofski fakulteti, Oddelku za psihologijo. Po potrebi se poleg mentorja določi tudi somentor, ki mora imeti najmanj naziv docenta in je lahko tudi zunanji sodelavec.

Odgovorni za izvedbo programa:

• Vodja programa: predstojnik oddelka red. prof. dr. Valentin Bucik
• Koordinator programa: red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek

Predvideni izvajalci podiplomskega magistrskega študijskega programa:

• redni profesorji in profesorice (11): red. prof. dr. Klas Brenk, red. prof. dr. Valentin Bucik, red. prof. dr. Ludvik Horvat, red. prof. dr. Edvard Konrad, red. prof. dr. Janek Musek, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. dr. Marko Polič, red. prof. dr. Peter Praper, red. prof. dr. Maja Zupančič, red. prof. dr. Drago Žagar;
• izredni profesorji in profesorice (6): izr. prof. dr. Janez Bečaj, izr.prof. dr. Sonja Pečjak, izr. prof. dr. Cirila Peklaj, izr. prof. dr. Velko S. Rus, izr. prof. dr. Argio Sabadin, izr. prof. dr. Darja Kobal Grum;
• zaslužni profesor (1): zasl. prof. dr. Vid Pečjak.

V izvedbo programa so s posameznimi predavanji ali sklopi predavanj, poleg domačih, vključeni tudi gostujoči učitelji z drugih fakultet Univerze v Ljubljani, in z drugih univerz (predvsem z Univerze v Mariboru, Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Univerze v Gradcu, Avstrija, Univerze v Trstu, Italija in Univerze v Celovcu, Avstrija).

Materialni pogoji za izvedbo

Magistrski in doktorski podiplomski študij psihologije se izvaja organizirano, večina v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v prostorih (predavalnicah in kabinetih) ob terminih, ko v njih ne poteka organiziran dodiplomski študij. Podiplomskim študentom sta v okviru Oddelka na voljo INDOK služba (omogočanje dostopa do ključnih bibilografskh zbirk in drugih virov informacij, dostopnih na elektronskih medijih) in knjižnica (študijski viri). Prav tako imajo dostop do fondov drugih knjižnic na fakulteti, združenih v Osrednjo humanistično knjižnico ter vseh knjižnic drugih fakultet, članic Univerze v Ljubljani (več o tem…), Narodne in univerzitetne knji¾nice (NUK) ter Centralne tehniène knji¾nice (CTK). Priporočamo jim tudi uporabo Univerzitetne knjižnice Maribor in knjižnice Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri delu s študenti se uporablja sodobna avdiovizuelna prezentacijska oprema, računalniška učilnica in didaktični laboratorij (glej tudi Raziskovalne…).

Viri financiranja

Vira financiranja sta proračun Ministrstva za šolstvo, znanost in šport po sklepu o sofinanciranju podiplomskega študija in šolnina, ki predstavlja soudeležbo podiplomskih študentov.

Predviden obseg vpisa

Število kandidatov, ki se vpišejo na podiplomski magistrski študij psihologije, vsako leto sproti določi svet oddelka. V študijskem letu 2001/2002 je bil vpis omejen na 25 kandidatov.

Zaposlitvene možnosti diplomantov

Diplomanti podiplomskega študija se kot magistri in doktorji znanosti zaposlujejo na vseh področjih, kjer se sicer zaposlujejo diplomirani psihologi, predvsem pa na visokošolskih ustanovah in raziskovalnih inštitutih, v vladnih oziroma specifičnih državnih ustanovah ter v drugih inštitucijah in podjetjih, kjer je zaželena (ali se zahteva) podiplomska psihološka izobrazba.

Predmetnik

Predmetnik podiplomskega študija je podan na posebni strani.

Pogoji za vpis

Na magistrski študij psihologije se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:

• so uspešno končali dodiplomski študij psihologije,
• so pri študiju dosegli povprečno oceno iz vseh opravljenih predpisanih obveznosti v dodiplomskem študiju (izpiti, vaje, diplomska naloga in diplomski izpit) najmanj prav dobro (8.0) ali so dosegli viden uspeh v raziskovalnem delu med študijem ali po njem (nagrada ali drugo javno priznanje za znanstveno ali strokovno delo; npr. univerzitetna ali fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo, opravljen specialistični izpit, objavljeni znanstveni ali strokovni članki v revijah, ki jim stroka priznava odmevnost ipd.),
• obvladajo dva tuja jezika, enega aktivno in drugega pasivno, kar dokazujejo z ustrezno priznano listino in
• so uspešno opravili sprejemni razgovor, na katerem predstavijo dispozicijo svojega magistrskega raziskovalnega dela, ki praviloma vsebuje okvirno opredelitev in utemeljitev problema in predvideno znanstveno-raziskovalno metodologijo.

Kandidati, ki se vpisujejo na magistrski študij psihologije in so diplomirali na drugih dodiplomskih programih, morajo poleg izpolnjevanja splošnih vpisnih pogojev pred kandidiranjem za vpis:

• absolvirati pripravljalni semester pri predmetu Sistematika psihologije za nepsihologe in
• iz vsebin tega predmeta ter dodatne študijske literature izkazati ustrezna znanja na diferencialnem izpitu.

V primeru, da je število prijavljenih kandidatov višje kot je število razpisanih mest, se upošteva dodatno merilo. Prednost imajo kandidati z višjo povprečno oceno iz vseh opravljenih predpisanih obveznosti v dodiplomskem študiju (izpiti, vaje, diplomska naloga in diplomski izpit).

Pogoji za napredovanje po programu

Za napredovanje v drugi letnik magistrskega študija mora študent opraviti vse obveznosti iz inidvidualnega programa, za katere se predvideva, da jih opravlja po drugem semestru. Teh obveznosti je za najmanj 30 KT. V primeru, da niso opravili obveznosti v obsegu predpisanega števila KT, imajo pravico do ponovnega vpisa v prvi letnik.

Do zagovora magistrskega dela mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz individualnega podiplomskega študijskega programa.

Če izpolnjujejo s statutom univerze predpisane pogoje, lahko kandidati preidejo tudi neposredno na doktorski študij.

Načini in oblike izvajanja programov

Pri posameznih predmetih poteka študij praviloma v organiziranih skupinskih oblikah študijskega dela (predavanja, seminarji in vaje), vendar tudi v obliki individualnih konzultacij. Pri delu na magistrski nalogi je delo individualno, poteka pa v obliki individualnih konzultacij z mentorjem in morebitnim somentorjem. Študentje zaključijo delo pri posameznem predmetu praviloma s pisnim ali/in ustnim izpitom, ali s katero drugo dogovorjeno obliko aktivnega sodelovanja v študijskem procesu (seminarska naloga, nastop, zagovor ipd.), v kateri izkažejo predpisano znanje iz vsebin predmeta.

Na študijski smeri Psihologija dela in organizacije poteka delo v obliki internetno zasnovanega kursa, v katerem kandidati z uporabo ustreznih informacijskih virov in poti sodelujejo v medmrežni diskusiji.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje magistrskega študija mora kandidat opraviti vse obveznosti, ki jih določa individualni študijski program in učni načrti predmetov, vključenih v individualni program. Pod vodstvom mentorja mora izdelati magistrsko delo, ki je poročilo o raziskovalni nalogi, s katero izkaže teoretsko in metodološko usposobljenost za samostojno raziskovalno delo. Naloga mora doseči ustrezno znanstveno tehtnost in inovativnost v znanstvenem pristopu in mora pomeniti prispevek k znanju na obravnavanem področju. Dokazovati mora kandidatovo poznavanje področja in obvladanje sodobnega znanstvenega aparata ter jasnega strokovnega pisnega izražanja. Oceno magistrskega dela pripravi praviloma tričlanska komisija, v kateri je mentor kot eden od članov praviloma tudi poročevalec.

Magistrski študij se zaključi z uspešnim javnim zagovorom pozitivno ocenjene magistrske naloge pred najmanj tričlansko komisijo. Magistrski študij se lahko nadaljuje z doktorskim študijem.

Strokovni, akademski, znanstveni nazivi po končanem študiju

Kadidat, ki konča podiplomski študij za pridobitev magisterija, dobi diplomo ter z njo naziv magister/magistrica znanosti.

Doktorski študij psihologije

Program magistrskega študija je osnova in izhodišče za pripravo doktorskega študija psihologije. Magistrski študij se torej lahko nadaljuje z doktorskim študijem. Doktorski študij se izvaja v skladu z določili statuta Univerze v Ljubljani in sklepi Senata Univerze v Ljubljani, ki natančneje opredeljujejo določila statuta Univerze.

Kandidatu, ki se vpiše na podiplomski študijski program za pridobitev magisterija, se lahko v izjemnih primerih in pod posebnimi pogoji omogoči neposreden prehod na doktorski študij in sicer: (i) da se je posebej izkazal pri magistrskem študiju v roku, ki ga določa študijski program ter z nadpovprečnim uspehom opravil vse obveznosti prvega letnika magistrskega študija in (ii) da je uspešen pri raziskovalnem delu; rezultate svojega dela mora izkazati z avtorstvom ali soavtorstvom člankov v publikacijah, ki jo stroka označuje kot mednarodno priznano in služi v habilitacijskem postopku. Predlog za neposreden prehod na doktorski študij poda mentor (in morebitni somentor), sprejme pa senat fakultete.

Kadidat, ki konča doktorski študij, dobi diplomo ter z njo naziv doktor/doktorica znanosti.