Kitajska estetika

Predmet seznanja študentke in študente z osnovami in posebnimi značilnostmi kitajske estetike. Ta se je kot akademska disciplina razvila šele sredi 20. stoletja. Temu razvoju je botroval proces modernizacije, ki je zaobjemal kategorije in koncepte zahodne idejne tradicije. V procesu vzpostavljanja sintez z zahodno filozofijo, so si kitajski akademiki prizadevali reflektirati ali je v kitajski tradiciji obstajala estetika kot taka. Tradicionalna kitajska estetika se dotika vprašanj človeškega obstoja, univerzuma, človeških razmerij in družbe. V tem okviru se estetski problemi ne obravnavajo kot problemi védnosti, v pomenu iskanja odgovorov na vprašanja, kaj sta estetika in lepota, kar je bilo osrednje vprašanje v zahodni estetiki. Tradicionalna kitajska estetika je zgrajena na ozadju človečnosti in razmisleka o človeških odnosih in družbe, kjer so filozofija, estetika in življenjska izkušnja povezane v celoto. Kitajska estetika ni niti ponotranjenje razuma (kognicije) niti njegova zgostitev (etika), temveč sedimentirani spoj razuma in čutov. Ta pogled se močno razlikuje od zahodne estetike, ki je definirana kot »veja filozofije, ki se ukvarja z naravo umetnosti, lepote in okusa, z ustvarjanjem in občudovanjem lepote.

Li, Zehou. 2010. The Chinese Aesthetic Tradition. Honolulu: University of Hawai’i Press. COBISS.SI-ID - 52525666
Liu, Xie s.d. Wenxin diaolong (Srcna zavest literature in rezbarjenje zmaja). V: Chinese text project. Post Han. http://ctext.org/wenxin-diaolong
Zhuangzi . s.d. V: Chinese text project, Pre-Qin in Han. http://ctext.org/zhuangzi