Govorilne ure

tor.: 13.30-15.00 na ZRC SAZU, Novi trg 5/III

Kabinet

209C

Literarni diskurz uzavešča, kako se semiotično, diskurzivno konstruira svet, v katerem živimo. Poslanstvo teorije literarnega diskurza bi lahko potemtakem videli v tem, da nastopa kot priča (grška beseda theoria je etimološko sorodna s pomeni 'priča', 'pričevanje', 'očividec'; Rabaté 2002: 114) ter pred tribunalom javnosti zagovarja nezamenljivost, dragocenost književnosti.

prof. dr. Marko Juvan
Oddelek za slovenistiko

prof. dr. Marko Juvan

Marko Juvan je član Evropske akademije (Academia Europaea, s sedežem v Londonu), znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter redni profesor slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Marko Juvan se je rodil v Ljubljani leta 1960, diplomiral iz A-slovenistike in A-primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1985), 1990 je magistriral in 1993 doktoriral na isti ustanovi. V letu 1989/90 se je podiplomsko izpopolnjeval na Univerzi v Tübingenu.

1986 se kot mladi raziskovalec in asistent zaposli na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, 1993 na istem oddelku postane docent za literarno teorijo in slovensko književnost, od 2007 je redni profesor slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko, kjer je od 1996 zaposlen dopolnilno. Od 1996 je raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2006 je izvoljen v naziv znanstvenega svetnika.

V zadnjih letih se kot raziskovalec in vodja projektov ukvarja z literarnim diskurzom, medbesedilnostjo, teorijo žanrov, razmerjem med slovensko književnostjo in svetovnim literarnim sistemom, z vlogo kulturnega nacionalizma v obdobju romantike, z razmerjem med modernizmom in politiko, s prostorsko literarno vedo in z digitalno humanistiko. Nastopil je na številnih konferencah doma, po Evropi, v ZDA, Kanadi, Južni Koreji in Avstraliji, bil gostujoči profesor v Zagrebu in Brnu in predaval še na nekaj univerzah po svetu. (So)organiziral je več mednarodnih znanstvenih konferenc, je član uredništev znanstvenih revij Primerjalna književnostArcadia, CLCWebContextLiteraturna Misal, Colloquia Comparativa Litterarum in Slavica litteraria. Soureja knjižni zbirki Studia litteraria pri Založbi ZRC in Thought, Society, Culture pri založbi Peter Lang. Bil je predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost (2002–06), član Izvršnega odbora Evropske mreže za primerjalno literarno vedo REELC/ENCLS (2007–11), Odbora za literarno teorijo Mednarodne zveze za primerjalno književnost ICLA/AILC (2008–2014) in Odbora sekcije za literarne in gledališke študije pri Academia Europaea (2013–17). Od 2017 je član Svetovalnega odbora Inštituta za svetovno literaturo (IWL), Univerza Harvard, od 2019 pa član Izvršnega odbora ICLA/AILC. 

Prejel je Kidričevo priznanje za knjigo Imaginarij Krsta pri Savici v slovenski literaturi (1991), Zlati znak ZRC SAZU za izjemne znanstvene dosežke (2014) in Ocvirkovo prizanje za najboljšo komparativistično monografijo (2018).

Izbor bibliografije

V zadnjih letih je poleg člankov v Slavistični revijiPrimerjalni književnosti in mednarodnih publikacijah objavil nekaj samostojnih knjig:

  • Worlding a Peripheral Literature (Singapore: Palgrave Macmillan, 2019)
  • Hibridni žanri (Ljubljana: LUD Literatura, 2017; srbski prev. 2019)
  • Imaginarij Krsta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije. Druga, popravljena in dopolnjena izdaja, 1. elektronska izd. (Ljubljana: Založba ZRC, 2016).
  • Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem (Ljubljana: LUD Literatura, 2012)
  • Literary Studies in Reconstruction (Frankfurt/M.: Peter Lang, 2011)
  • History and Poetics of Intertextuality (West Lafayette, IN: Purdue UP, 2008; srbski prev. 2013)
  • Literarna veda v rekonstrukciji (Ljubljana: LUD Literatura, 2006; srbski prev. 2011).

Uredil je monografske zbornike:

Obvezni predmeti

Izbirni predmeti

Sodelavke in sodelavci oddelka

Dogodki

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma

03. 12. 2024
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenščina v šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja

29. 11. 2024
Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Predmet Likovna umetnost v srednješolskem izobraževanju na Hrvaškem – kurikularni pristop

27. 11. 2024
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

26. 11. 2024
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Antropologija. Iz take je snovi kot zgodbe?